Zanima me zakaj ste se odločile, da boste imele otroka? A je bol otrok vaša velika želja?
A imate že urejeno stanovanje, službo, finance, študij....?

Mene je strah, da ne bom zmogla usklajevat svojega časa in bom težko doštudirala (sem študentka).
Nimava pa urejenega stanovanja,.... moj pa dela.

Upam, da bo. Upam.

ups, nisem misla postaviti vprašanje na ta forum....

ok, kar je je

Zakaj?Hm,enostavno sem se sama sebi zdela dovolj zrela za to veliko,ogromno zivljensko vlogo BITI MAMA.Tudi z dragim sva bila ze sesto leto skupaj,se dodobra spoznala in ugotovila,da nama nekaj manjka in nato sva se odlocila,da bova imela dojencka.Rekla sva si,ce bo ratalo takoj bo,ce ne pa nic hudega,ker se nama ne mudi.Pa je ratalo po 4 mesecih,stara sem bila 21 let,studentka 2. letnika.Res pa je,da sva imela vse financne in materialne stvari urejene,tako ko je treba,ko pride nov clan v druzino.
Tako,zdaj imava sina starega skoraj 2 leti,jaz imam do konca studija se 2 izpita in diplomo.V glavnem se da,ce se hoce,ampak moras biti dovolj kriticna do sebe in si zastaviti vprasanje ALI BOM ZMOGLA VSE?.
Vso sreco ti zelim in pravilno odlocitev

Glede faksa je pa tako, meni so vsi govorili da naj hitro naredim izpite, ker potem ko bo otrok bo to zelo težko. Jaz pa pravim, da je važna samo volja. Res da sem imela za opravit samo dva izpita in sedaj ko imam Tin-a sem oba izpita opravila z 10. Sedaj me čaka samo še diploma in upam, da bom to tudi opravila tako uspešno. Drugače pa z fantom imava svojo kuhinjo in pa spalnico, seveda v hiši njegovih staršev, imama pa namen kupiti stanovanje takoj ko se eden zaposli.

Upam, da sem ti kaj pomagala. Lp

_____________________________

Kritizirati zna vsak bedak in mnogi to počno.

Evo zelo mlado mamico!

Mi smo si Nikeca ful želeli in ga tudi naredili. Trenutno je mali star 4 mesece in do zdaj nam je zelo lepo.Živiva v hiši v svojem nastropju !Vglavenm super je bit starš!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Imam 7 mesečnega otočka in povem ti, da ni najbolj lahko. Fant je zaposlen, imava lastno hišo, (dobila od njegovih staršev), jaz pa študentka 2 letnika vpisana izredno. Govorila sem si, ko sem zanosila (zanosila zaradi bolelzni in s fantom sva bila 6 let skupaj) saj bo šlo, saj to ni tak bav-bav!

Začelo pa se je ko sem plačala šolnino 250.000. Nosila sem zelo nizko in sem zaradi tega morala ležati, drugače grozi splav. Pustila službo prek študenta in doma počivala. Nato v 5 mesecu mi je slepič počil, bila v bolnici in 6 tednov strogega ležanja. Nato pa v 32. tednu nosečnosti dobila popadke in do konca preležala v postelji. Kriza. Naj napišem, da je fant hodil 300 km vstran v službo vse do Lukcovega 5 meseca, moja starša, tast in tašča pa 20 km vstran od naju. Tako, da sem bila vedno sama doma z malim in vedno sama za vse.

Povem ti, meni je bilo zelo težko. Opravila sem SAMO 2 izpita in bilo je potrebno veliko odrekanj. NIKOLI in NIKDAR pa mi ni bilo žal, da je tako. Kajti ko vidim nasmeh in vragolije malega vse v trenutku pozabiš.

lp 

Pri nas je bilo tako, da sem jaz imela ful željo po otroku tam od 20 leta, potem sem se zdravila in šla na OP zaradi pregrade na maternici  in potem se je želja po otroke še povečala! S fantom imava oba redno službo, stanovanje, skupaj sva skoraj 8 let in sedaj imava najinga Lukca...meni se zdi, da je to nekaj najlepšega kar se zgodi v življenju...rojstvo Lukca je zame največja sreča...in milsim, da ne bo dolgo, ko bomo imeli še enega  !
Jaz pa bi na tvojem mestu najprej zrihtala stanovanje, potem pa imela otroka! Študiraš pa itak lahko med nosečnostjo in potem ko je otrok...vse je odvisno od tega, koliko je financ!

Tak kot je rekla eva1..jaz sem tudi čakala na svoje stanovanje ...bi šlo verjetno težko brez tega ali bi pa postala živčna razvalina

ko sva se midva odločila za  sem bla jaz glih komej iz srednje šole onpša je bil star 25 let. Rodila sem 3m pred svojim 20 letom. NI blo nič hudega, imela sva stanovanje pri njemu doma, pa on službo, po porodniški sem šla pa še jaz v službo.

Nikoli mi ni blo žal da sem postala malda maica, sam če se danes pri 28 ozrem nazaj in pogledam še na dva mala in dojemanje da sem ponovno mamica, lahko povem da sem se tega resnično zavcedla šele pri zadnjem in šele sedaj uživam na porodniški in res se sam crklava . Amapk če bi bila stara sedan 20 bi verjetno že načrtovala družino nebi nikoli čakala na 25....30 leto, razen če bi imela zato res velikkkkk razlog.

Tudi meni ni žal, da se je zgodilo tako hitro. Bila sem v drugem letniku, ko sem rodila sinkota, s fantom sva bla skupaj 2 leti, on je bil zaposlen (star 25) in ko sva prepričala moje starše, se nam je vsem polepšal svet! Resnično.
Ko sem bila noseča, sem naredila samo 1 samcat izpit in sem bila bolj malo na faksu. Vsi so mislili, da je konec z mojim študijem. Letos sem ponavljala 2. letnik, naredila vse izpite in se vpisala v 3. Kjer je volja, tam je moč! je postal moj moto. Sicer je na trenutke težko (predvsem ko je mali bolan, kadar so izpiti), ampak še sreča, da imam družino (in prijatelje), ki mi stojijo ob strani.
S stanovanjem pa je bilo tako, da je si je fant urejal stanovanje, vendar smo (vsa družina) ga potem v pol leta preuredili, tako da se imamo zdaj res fino.

Vsekakor ti želim, da bi se odločila dobro.

Lp, Una


_____________________________

LP, Una

jaz sicer še nisem mami.. delava pa na tem.. glede tega mislim, da si moraš otroka res zelo želeti.. je pa ena frka glede študija- izredno študirati in imeti malega-je dosti težje kot redno.. Že s šolnino te pošteno oberejo.. naj samo povem, da je 250tisoč še majhen znesek, naša fakulteta (ff) ima že več kot dve leti čez 400jurjev.. Slišala sem pa že od številnih mladih mamic, da po otroku najdejo veliko več energije za faks.. Jaz sem istega mnenja..in bom verjetno mlada mamica

Res je, kot pravite, vse se da, če se hoče, a je veliko odvisno tudi od tega, kakšnega otročka imaš. Lahko je zelo zahteven otrok, ki po cele dneve ne spi, lahko pa je zelo priden. Prve tri mesece ni variante, da bi mislila na študij, vsaj pri večini je tako, s katerimi se jaz pogovarjam.

Žal pa jaz tudi sedaj, pri Nejcovih 8 mesecih starosti ne najdem ne časa in ne energije za študij. Do konca imam še 7 izpitov, ki kar čakajo, da se moja volja pojavi, a je ni na vidiku. Pa moram poudariti, da je eden izmed nezahtevnih otrok.

Blacky, se lahk kr podpišem pod tvoj post. Js sem sicer še pred porodom naredila vse izpite. No zdaj je Jan star 16mescev, izredno priden otrok, diplome mi pa še kar nobeden noče napisat . Sicer se zdej nekaj trudim, a volje ni ta prave.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Ko sem rodila Jana, sem bila stara 18 let. Konkretno 14 dni pred 19-im rojstnim dnevom. Bil je zaželen in načrtovan.
Z bivšim možem sva bila takrat brez lastnega stanovanja, stiskala sva se v 17 m2 "veliki" najemniški garsonjeri, oba brez izobrazbe in službe, brez pomoči staršev, odvisna dobesedno od CSD-ja...
Rezultat? Če se hoče, se da. Jan je danes zdrav 8-letnik, ki mu nič ne manjka. Ne rečem, da ni bilo težko, ampak če bi se lahko še enkrat odločila, bi se enako. Otroke moraš imeti mlad, dokler imaš še energijo zanje.