moje deteca ima 7,5 meseca in po vsakem gostem obroku je popacan od glave do pete, tako da se morava kompletno preobleči. Med hranjenjem stalno gleda naokoli, se zvira, maha z rokicami, se igra z žlico .. ampak, hej, je pač dojenček, se zabava in jaz tudi.

Zaenkrat imava le 2 obroka in ta vedno pojeva doma. Počasi pa začenjam uvajati še 3. in prej ali slej se bo zgodilo, da bova v času njegovega obroka zdoma in ga bom morala nahraniti drugje. Jao, kako bo to izgledalo .

Ima še katera podobno situacijo in kako ste se znajdle zunaj, da je otrok ostal kolikor toliko čist?

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Skoraj identična situacija, samo spol je drugačen!
Doma prakticiramo prehranjevanje tako, da sedi v lupinici in ima na sebi velik plastičen slinček, mi pravimo, da ima predpasnik (kupila sem ga v Emporiumu in je res super), ker pokrije večino telesa. Seveda je še vedno treba paziti, da ne namoči roke v krožnik, a vendar nudi določeno zaščito. Zraven imam goro papirnatih brisač, malo namočenih v vodi, da se sproti lepo briše.

Ko smo zunaj, sta dve varianti. Ali sedi v lupinici (boljša varianta) ali v naročju pri možu. Kadar je v naročju, je stvar mnogo hujša, poje manj in je bolj popacana. Ponavadi takrat tudi nimamo slinčka (predpasnika) s seboj, jo pa pokrijem kar s tetra pleničko po celem telesu spredaj, da je zaščitena. Potem pa lovimo rokice in glavo, da ni več hrane na njej kot v njej.

Kako izboljšati situacijo nimam ideje. So pač dojenčki in se še učijo. Mislim, da nas tako ali tako čaka še večja packarija, ko bodo začenjali sami jesti, prijemati, nositi v usta....




_____________________________

*** Imejte se lepo! ***

Uh, počakaj, da začne jesti sam . Pri 21 mesecih ti lahko povem samo to, da sem strašno ponosna, ker je danes uspel pojesti kepico sladoleda, ne da bi jo vrgel na tla ali se vsaj malo posvinjal po majici. Se pa že veselim kosila, ko bo pljuval prežvečen krompir nazaj v krožnik . Zjutraj je iz skodelice spil pol deci mleka, pol deci pa sem ga pobrisala s tal. Aja, pa pižama je tudi za oprat, ker je pol deci pristalo na njej (kljub dvema slinčkoma, pa eden ima zavihek!). Bo že. Pride kak dan, ko mi celo ni treba 6x brisati tal pod njegovim stolčkom. Pa ni razgrajač, ne meče hrane načrtno po tleh, samo občutka še nima pravega.

Zunaj? Ja nič, cel regiment vlažnih robčkov vzameš s sabo, pa slinčke, pa upaš na najboljše .

< Sporočilo je popravil Jančika -- 3.5.2006 14:10:26 >

Pri nas je podobno. Čakaj ko ti bo potem še po žlici začel tolčt.
To bo šele letelo.
Ni rešitve, cel kup robčkov s seboj kot pravi Jančika.
Mi smo šli zadnjič ven na kosilo, je jedel oz naj bi jedel makarone s paradižnikom. Ni hotel sedeti v vozičku, sem ga dala k sebi v naročje. Vsak makaron ki je dobil v usta je moram ven vzeti in pogledati, vmes jih je cel kup padlo na njega, na mene in po tleh. Potem je ugotovil, da mu omaka ni vsec in je ven pljuval. Na koncu ne ves kdo je bil bolj umazan, on ali jaz.  

Kaj je pri vsaki hrani enaka situacija?
Jaz namreč pri mojem vidim, da če mu je hrana res všeč (npr. riževe kašice, skuta, meso), lepo je in ni kaj dosti popackan. Pa seveda ne smem skodelice s hrano držat blizu njegovih rok.
Če pa je, kar mu ni ful všeč, pa prste v usta, pa pljuva, pa malo po laseh razmaže...
Ker če je pri tebi podobna situacija, potem pač s sabo vzameš tisto hrano, pri kateri ne paca tako zelo - ob vseh slinčkih in robčkih, pa kakih rezervnih oblačilih za oba.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž