nasega mucka Murija je danes ponoci povozil avto.
hvala bogu ga fanta zjutraj nista videla povozenega lezati na cesti.
imeli smo ga vec kot 2 leti. najstarejsi je bil res navezan na njega. ga cartal, nosil hrano in dajal za pit. res je skrbel za njega.
zdaj pa ne vem...

naj jima povem, da je Muri pač umrl, da ga je povozil avto? al naj jima recem, da je pac šel. da je verjetno spoznal drugo muciko in sta sla na svoje, ker bosta imela mladičke.
tako sem jima par let nazaj razlozila, ko je izginil macek od babi in dedija. in je bilo ok.
ampak na tistega nista bila tako navezana. plus tega sta bila se majha. zdaj pa sta ze velika fanta in po eni strani bi rada, da sprejmeta in spoznata tudi smrt. po drugi strani, pa vem, da bojo solze, jok in zalost.
rada bi ju cimdlje obvarovala pred tem.

ne vem. se meni je grozno hudo. kako bo sele njima?


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Jaz bi jima na tvojem mestu povedala resnico. Ker vedno ju ne boš morala zavijat v vato in prej ko bosta spoznala kako krut je ta svet, bolje je. No, bolje bi blo da tega nikol ne bi blo treba spoznat, samo nimaš kaj, takle mamo :)
Se mi zdi da enkrat se je treba s tem spoznat, mogoče je bolje da prej, kot pa kasneje. Je pa spet odvisno koliko sta stara, če bosta razumela kar jima boš govorila? če ne jima povej na malo drugačen, mogoče pravljičen način? Da je mucek šel v nebesa in bo zdaj čuval na njiju,...jaz bi jima povedala, 'zgodbo' pa priredila njuni starosti.

Po pravici jima povej, kaj se je zgodilo.  Če ste blizu ceste, potem noben maček ne bo varen, edino če bo v hiši.

stara sta dovolj. 7 in 9 let. bosta razumela.
mali bo itak rekel....eh, pa kaj. sj se bo kmalu s5 rodil. in sigurno bo nas izbral za svojo druzino.

je imel ravno predvcerajsnjim zopet dan za te vrste razglabljanja.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Pri teh letih bi tudi jaz povedala resnico. Želim vam čim manj joka. Vem, kako je, smo tudi mi vsi jokali, ko je našo muco dobil pes in ni preživela, potem pa je še njen sinček dobil raka in smo ga morali uspavati. Še sreča, da takrat naše male miss ni bilo.

Smo pa ravno včeraj izgubili mucka pri tastu in tašči. Ga je prav tako povozil avto. Pa tak crkljanček je bil.

_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

ja, nič. Po pravici povej, da je avto do smrti zgazil mačka. Nimaš kej, to se veliko dogaja.

_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Sam ne povedat dobesedno po TT-jinih besedah
'avto nam je do smrti zgazil mačka, nimaš kej, se veliko dogaja'

No, vidiš. Res je kruto in žalostno, vem, tudi nam je že avto povozil mačko in smo jokali in stokali še 14 dni....ampak, tukaj bosta mela primer iin mogoče se ju bo tole še bolj prijelo. Vidiš vse je za nekaj dobro.

no.,....glih rect, da zdruzim prijetno s koristnim , res ne morem.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

nam so tudi nedolgo nazaj povozili muco in se tamali (3,5 leta) povedala po resnici...itak zaenkrat še ne dojemajo smrti čisto na tak način kot mi...pa ko je bila stara ca. 2 leti, je tudi na morju videla povoženo muco in je prenesla čisto normalno..še zdaj, ko gremo tam mimo, pove da je avto povozil muco, ker ni dovolj pazila. in potem vpraša, kje pa je zdaj muco in ji razložim, da je verjetno imela pogreb in so jo pokopali, tako kot vsakega, ki umre.
ne vem no, itak je smrt del našega življenja in se mi zdi prav, da jim ne zatiskamo oči pred tem. sicer pa ti najbolj poznaš svoje otroke, če se ti zdi, da je to preveč zanje, lahko še vedno olepšaš zadevo in jo malo prirediš. ko sem bila jaz majhna, sva z mami imele foro, da grejo muce, ko umrejo, na luno-tako sem imela občutek, da še vedno nekje so in mi je bilo to očitno bolj kul  

Ena na temo smrti živali: Od naše tavečje najboljša frendica je doma na kmetiji, to je pri sosedih. Loči nas samo en širok potok v katerem so poleti imeli eno belo račko. Nekega dne je ta račka izginila. To je naša opazila in en dan, ko sta imeli pogovore preko potoka vpraša
naša (4): "Kje pa je bela račka?"
sosedova (5), navajena kmetijskih "opravil", mrtvo hladno odgovori: "Glavo smo ji odsekali."
naša, čisto zaprepadena: "zaaakaaaj?!?!"
sosedova: "ja, zato, ker jo je bilo treba pojesti!"
....

ja...tako je življenje, enkrat moraš povedat resnico.


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

hehee TT, ja lakota je hudič

Joj, kako ste se vse obesile na to, da je potrebno otroka pripraviti na kruti svet... Ne glede na to, koliko krutega se bo še zgodili, koliko mačk bo še umrlo, nikoli verjetno ne bomo z lahkoto prenašali smrt, ker je bomo pač že navajeni, mar ne?
Jaz bi, če se le da, prišparala ali pa vsaj malo omilila zadevo.
Seveda je prav, da se pove resnica, ampak s tem se otroka pa res čustveno ne utrjuje. Od karakterja posameznika je  odvisno, kako bo sprejel. In če bi vedela, da bo moj 7letnik fejst jokal za mucko, mu tega ne bi povedala. Mogoče čez čas.
A ni včasih bolje kakšno resnico zamolčati?
Če vam pa mož reče, da vam nove hlače ne pašejo, bi pa bilo bolje, da to zamolči, a ne?

Miška, malo presodi, koliko ju bo zadelo. Jaz vem, da smo takooooo jokali vedno, sploh za tistimi fejst scartlanimi, veliko lažje je bilo, če je muca kar šla. Potem pač malo pozabiš nanjo in upaš, da je kje drugje srečna.





_____________________________

Ja, sploh super je pa to, da se pove po resnici, da je muca umrla, potem se pa doda še ena debela laž, no, olepšava,  da je šla na luno, pa mela celo pogreb...
Zakaj pa še potem ne poveste tako kot je, da je po vsej verjetnosti končala v smetnjaku in nazadnje na smetišču pod goro smeti?



_____________________________

Tako velikima otrokoma bi jaz povedala po resnici. Pa ne za neko čustveno utrjevanje, ampak sme oristaš tega, da se otrokom vse pove iskreno in po pravici. Seveda otrokovim letom primerno. Jok verjetno bo. Sama sem jokala ko dež za našima dvema mačkama, pa sem bila še precej starejša. Meni bi bilo bolj hudo, če bi mi rekli, da je nekam šla - bi jo ves čas čakala, da pride nazaj.

tkole sem se odlocila. izbrala bom srednjo pot.
sem se pogovorila z dragim in mojimi starsi.(smo bili lih prejle na obisku). in sem rekla, da se mi zdita ze¸dovolj stara, da jima povem po resnici.
oh, marija kako so vsi skocili v luft!
da neeeeeee!!! da jim boh nedaj ne povem, da ga je povozil avto. oci je rekel, naj jima celo natvezim tisto zgodbico o muciki in mladickih....
zdajle jima ne morem kar rect...ej, vi2, eno novico mam.....murita je avto povozu. lih kar ga oci pelje v gozd, da ga bojo zveri pozrle.
....

ok....nista se vprasala kje je. je vcasih sel na potep za kak dan ali 2. ko bosta vprasala kje je muri, bom rekla, da ne vem. da mogoce je sel, mogoce ga je pa povozil avto.
sta me ze vprasala takrat, ko ga ni bilo. in sta rekla....aha ok. nobene panike.
saj kaj bi jima pa rekla, ce bi ga res povozil in sama ne bi videla?

cez par dni pa jima bom razlozila, da ga ze dolgo ni in da dvomim, ce bo sploh prisel nazaj in da ga je VERJETNO povozilo.

pa se prejle me je sefica klicala, ce jo pridem nadomescat ob osmih zvecer in ju ne bi rada zalostna pustila brez mene.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Kdaj pa potem je pravi čas za resnico? Pri sedeminosemdesetih, ko nas nič več ne more presenetiti?

Pač, poveš da je mucka povozil avto in žal tako, da je umrl.

Miška, kar po pravici. je najtežje, a najbolj prav.

sem se tudi morala sama posloviti od ljubljene živali v zgodnjih otroških letih. starša sta nam, otrokom položila žival v škatlico, ki smo jo zakopali v gozdu in ji naredili grobek.

smrt je (tako kot rojstvo) del življenja. žalosten, a vseeno ga ne smemo prezreti.
ker se je zgodila na cesti, je lahko tudi vzgojno, kako nevarne so lahko.

Jaz sem mali, vedno direkt povedala, "olepšovalno", pa je umrla ribica, kuža, muca in pri atu poni , zdaj je stara 7 in dobro sprejema, ji je hudo samo razume.