Živjo!
Imam zelo prisrčnega dveletnika, ki pa ima veliko svoje volje. Imamo taka in drugačna odobja.Zdaj smo trenutno v enem, ko sploh ne vem več, kako naj ga umirim.
Zakaj gre?
Ko mu kaj prepovemo oz. včasih je že dovolj, da mora narediti kaj proti svoji volji, ga popade strašen bes in tepe kogarkoli, ki je zraven. Zdi se mi, da bi ga udarla nazaj(ko mi že vse popusti) ni rešitev. Ima kdo kako idejo oz. podobno izkušnjo, ki ste jo uspešno rešili?
Hvala in lp!

Pozdravljena!

Kot bi to pisala jaz pred kakšnim letom. Tudi naš prvi fantič je imel take izpade, s tem da je včasih med igro kar tako kakega prijateljčka udaril. Jaz sem vsak tak izpad strogo in vedno kaznovala z odstranitvijo. Če je udaril mene ali moža in smo boli doma je moral takoj v posteljo in se nato opravičit. Če smo bili zunaj, sem ga prijela za roko in vedno povdarila NE, to se ne dela.
Pri nas je delovalo in ja mali sedaj res pravi cuker , kar mi prizna tudi prijateljica, katere hčerkica je bila najpogosteje deležna tepežk .
Je pa res, da moraš vztrajat in res vedno povedat, da tepsti ne sme.


Veliko uspeha

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=891945&mpage=1&key=&#891945

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

...pri nas je potem minilo samo od sebe. Kot bi bila faza.
Zdaj smo stari 4 leta in v fazi jezikanja. Vedno je nekaj, prej se sprijazniš bolje zate .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Tud moja je stara 4leta in v fazi jezikanja.

Nisi osamljen primer, naš 2,5 letnik se tud brani z udarci če mu kaj ne dovolim. Ko rečem ne pride do mene in me enostavno mahne. Jaz ga v takem primeru primem za obe rokici tok trdno da ne more več udarit, nakar se začne dret in se vrže na tla. Potem pa se jaz elegantno odstranim iz prostora in pač trmari kolk dolg mu paše. Sem včasih tak jezna nanj, da  moram samo sebe mirit, pa si rečem saj bo boljš, to je pač ena stopnja v njegovem razvoju.