Čudna tema, žal tudi del življenja.
Z gospodom svakom  in ženo nimamo nikakršnih stikov, razen tega, da se slučajno "vidimo" na dvorišču, ker živimo zraven.  Ona ima full  bolno sorodnico , žal brezupen primer.  V bistvu je ne poznam(kot lahko rečem za "svakinjo"), vidla sem jo enkrat. A bi morala na zadnje slovo. Jaz mislim, da ne(ne poznava se in do nje nič ne čutim), vendar vem, da bom ponovno črna ovca in ta čudna.

Ni ti treba. No, jaz ne bi šla. Kaj pa te briga, kaj o tebi mislijo? A je to nekaj, kar ti je pomembno?

Glede na to, da ne maram sprenevedanja, ne bi šla. MOj čas in moje življenje sta moja - grem kamor mislim, da bi morala iti, ostali me pa ne zanimajo - jaz se tudi ne vtikam vanje. Vzdrževanje 'dobrih' odnosov zaradi videza se mi pa itak zdi čist mem.

LP

Ne.

Pa tudi če bi jo poznala, ti ne bi bilo treba iti.
Smrt je dogodek, ki ga vsak zelo individualno doživlja. Pogreb ima s samim doživljanjem smrti zelo malo skupnega.

Več ali manj je itak le "promenada", na kateri se pokaže cela žlahta...in pol vasi....

Zakaj pa bi šla "tujcu" na pogreb   No, pri nas na vasi starejše ženske hodijo na pogrebe tudi tujcem. In veš zakaj? Zato, da potem lahko govorijo, kdo je vse prišel, kako je bil oblečen, kdo je bolj jokal in podobno sranje.

Predvidevam, da pa tebi to ni v interesu, zato ne vidim razloga, da bi šla.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

S tem se ravno ne strinjam. Moja stara mama gre tudi za vsakim na pogreb, če ji le zdravje to dopušča, pa če je bila kdaj v stiku z njim ali pa ne. Pa ni še nikoli o nikomer nič govorila, še če sem bila jaz tista, ki je kaj vprašala, mi ni vedela nič povedati o tem, ker se na pogrebu postavi na naš grob in tam moli v spomin na njenega že zdavnaj pokojnega moža (sama ostala s 3 otroci) in na pokojnega sina (ravno včeraj je bila obletnica njegove smrti, umrl, ko je bil star malo čez 20 let). Zato hodi moja stara mama na pogreb.

Anonimna, odločitev je tvoja. Naredi tako, kot ti dopoveduje vest in tvoje misli, ne tako, kaj bodo drugi rekli.

Jaz bi šla, ker mene ne bi bilo zaradi tega nič manj, mogoče pa bi moje dejanje komu kaj pomenilo. Mogoče bi bil pa TO prvi korak do otoplitve odnosov.

Jst osebno totalno sovražim pogrebe in se jim poskušam izogniti v zeeeeeeeeeelo velikem loku, še svojemu bi se najraje, če bi se le dalo.

Ampak ko vem, da bi nekomu to dejanje nekaj pomenilo pa na pogreb grem. Zakaj? Pojma nimam. Večkrat se mi je zgodilo, da se mi je kdo zahvalil, da sem prišla in rekel da mu to veliko pomeni. Čeprav sem imela občutek, da se sploh ni zavedal dogajanja okoli sebe, kaj šele, da je mene opazil. Zato grem.

Pa še nekaj, kar se cerkvenih tiče...po ločitvi sploh ne morem v cerkev. Resno...ne morem se prisilit da bi prisostvovala kakršnemu koli obredu...pa takrat zunaj ostanem, ampak na pogreb pa grem.

Če ti pa ni za it - ne hodi. Kaj si drugi o tebi mislijo pa naj ti dol visi, ti ne veš kako je življenje lažje...

Ker gojiš v sebi zamero. Ker si ločena še ne pomeni, da v cerkev ne spadaš. Če živiš z nekom in nisi poročena si sicer v grehu, vendar to ni razlog da se čutiš odrinjeno.

V cerkev hodimo mnogi, ki smo v grehu. Ki grešimo. Velikokrat vedno znova in znova ponavljamo grehe ene in iste. Včasih še hujše kot si ti misliš, da so tvoji. Čutiš kot da te je cerkev izrinila s svojimi "pravili", za kar sama sploh nisi kriva. In škoda je, da se počutiš prevarano.

Namesto, da si se oddaljila se poskusi približati. V resnici nihče točno ne ve, koliko te res težek določeni greh. Včasih se zdi malenkost, pa je velika stvar. In včasih si preveč jemljemo k srcu malenkost in iz tega delamo veliko stvar.

Človek je nagnjen k dajanju prevelike pozornosti na samo eno pordočje. Pogosto je to področje spolnost in zato si predstavljamo, da so takšni grehi največji. Pa niso. Prvič je sploh vprašanje ali se jih da sortirati po velikosti. In drugič, veliko je grehov, ki se zdijo mali, pa imajo v sebi  veliko več zla kot je  se zaljubiti in živeti z drugim človekom.

In ne. Ni cerkev tam zato da tebe stalno opozarja na to tvojo rano, ampak da te opozarja na vsa druga področja in dejanja, ki izvirajo iz neljubezni in da ti pomaga v premagovanju le teh.


Tako je. In tega se drži tudi ko vstopaš v cerkev. Ravno tu ti mora biti najpomembnejše kaj si misli On in ne oni ostali.

jaz nebi šla, v bistvu pa sploh ne hodim na pogrebe navadeno grem čez nekaj dni na pokopališče in prinesem na grob umrlega šopek rož in prižgem svečko....

Zelo nerada hodim na pogrebe (že na splošno), ampak če sem povabljena, potem grem. Je pa res, da se še ni zgodilo, da bi me kdo povabil na pogreb osebe, ki je nisem poznala. V tvojem primeru bi šla jaz samo, če bi šla celotna moja družina (osnovna ali pa tista, v katero sem priženjena) ali vsaj moj partner. Sva pač navajena, da na takšne in podobne zadeve hodiva skupaj. Če pa tudi on ne bi želel iti, potem pa se jaz sploh ne bi obremenjevala s tem, kaj si kdo misli o tem, da me ni. Konec koncev - ona je moja svakinja (torej niti ni krvna sorodnica), njeni sorodniki pa meni niso nič (sploh, če jih ne poznam). Če bi bilo tako, potem bi bila jaz lahko vsak teden na enem pogrebu, eni poroki in enem "after-divorce" party-ju.

V tvojem primeru jaz ne bi šla-zakaj bi hodila saj jo praktično ne poznaš.
Pa kdo bi ti pa lahko kaj rekel???Tudi jaz dsem se ubada s to frazo"ja
kaj bojo pa drugi rekli",Zdaj pa nič več in naredim tako kot meni paše pa če je drugim všeč ali ne,važno da je meni.....

Po eni strani se strinjam z Meto, po drugi strani pa tudi jaz ne bi šla na pogreb od kakšnega svakovega sorodnika, ki ga ne poznam. Razen, če bi bili to njegovi starši ali kakšen brat ali sestra, potem najbrž bi, tudi če jih ne bi poznala.

[/quote]

S tem se ravno ne strinjam. Moja stara mama gre tudi za vsakim na pogreb, če ji le zdravje to dopušča, pa če je bila kdaj v stiku z njim ali pa ne. Pa ni še nikoli o nikomer nič govorila, še če sem bila jaz tista, ki je kaj vprašala, mi ni vedela nič povedati o tem, ker se na pogrebu postavi na naš grob in tam moli v spomin na njenega že zdavnaj pokojnega moža (sama ostala s 3 otroci) in na pokojnega sina (ravno včeraj je bila obletnica njegove smrti, umrl, ko je bil star malo čez 20 let). Zato hodi moja stara mama na pogreb.

Anonimna, odločitev je tvoja. Naredi tako, kot ti dopoveduje vest in tvoje misli, ne tako, kaj bodo drugi rekli.

[/quote]



Srki. Saj te nisem hotela užaliti. Niti nisem trdila, da tvoja babica gre zaradi tega na pogreb. Jaz sem samo napisala, kako je pri nas. V moji vasi. In tu lahko z gotovostjo trdim, da je tako. Sem že marsikaj slišala na lastna ušesa.

Zato se ti še enkrat opravičujem, če sem te kakorkoli prizadela ali pa užalila.


_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Jaz se pa strinjam z Meto.