Če se lahko navežem na temo "nasvet" , bi rada še en vaš odgovor. Kaj pa sožalje? A ga moram dat "svakinji " in svaku? Po mnenju moje tašče(sicer ga ni zaupala meni, ampak možu), citiram"bi morala narediti, kar je za naredit", torej dat sožalje. Z možem se ne strinjava, kako naj dam sožalje nekomu, za katerega niti ne obstajam, ko me vidi se obrne na drugo stran. Naš je zanjo neviden.  Če sva si na 1m razdalje mi kaže hrbet,...
A naj zadovoljiva taščo in ji zamašiva gobec, čeprav proti naši volji?

če ti tega nočeš, potem te v to ne more nihče prisilit - niti tašča....


naredi tako kot  TI misliš da je prav...

_____________________________

Opazujem te,kako mirno spiš,te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele,ko tvoja dlan leži v moji,opazim,kako zares majhna si.Tako si majhna-pomeniš pa mi ves svet.

Prisilit sigurno ne, vendar že itak, se najina stališča razhajajo, skoraj vedno. Moje ravnanje je vedno napačno,...

Nobenih sožalj.Le zakaj??Boli te kaj pravijo drugi...Pa se postavi v njihovo situacijo in njih v tvojo -kako bi oni (tašča, svakinja etc) postopali...Ajde, mogoče bi izrekli "hinavske" sožalje ker se to "spodobi". Sama se odloči in stoj za tem!

Tašče so res(tudi mame),res najbolše svetovalke in mirovnice v familijah.
Ne vem kaj bi naredila jaz v takem primeru,mogoče pa bi vseeno poslala kakšno sožalnico,ampak ne zaradi tašče,ampak zaradi situacije kakršna je,ko koga izgubimo smo vseeno vsi ranljivi.

Pisno sožalje pa bo volk si in koza cela.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ob takoih trenutkih bi naj ljudje poztabili na zamere, seži ji v roko in ji izreci sožalje, da bo vidla, da si drugačna od nje, mogoče pa bo to prelomen trenutek in se bo tudi vajin odnos spremenil.

_____________________________

Naši spomini so edini raj iz katerega nas ne more nihče pregnati...