No, tudi za nama je drugi dan uvajanja in kako je šlo... ne vem, nekako po pričakovanjih. Bolj ali manj se drži mene in me povsod vleče a sabo. Verjetno, da razumljivo saj sva bili dve leti doma. Jutri jo pustim za 20 min in me je že zdaj groza kako bo. Zelo je navezana name, ne zna se sama igrat a kaj, ko nad otroci ni bila nikoli preveč navdušena. Vglavnem groza me je s tem vrtcem. Vsi mi govorijo,da bo, da so se vsi navadili a kaj, če se moja ne bo? Res si ne predstavljam, da bo tam ostala sama brez mene.

_____________________________

TAKO LEPO JE BITI MAMA

Vsi se in se bo tut tvoja,mi smo tut šli včeri prvič in je bilo super,vprašanje pa je kako bo čez en teden,jaz mislim pozitivno in vedi da otrok čuti kako ti je o tem.Moreš vedet,da ji ne bo nič hudega in da se imajo fajn,jaz sem se tako pripravla pa sma z otročko bla do zdaj doma skupja skoraj 3 leta.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Naš tamali je lani šel prvič.Star je bil leto in pol in je jokal kot nor,srce me je bolelo vsak dan,ker sem vedla kako bo,ko se pripeljeva pred vrtec.Soseda od vrtca me je celo klicala,da kakšna mati sem,da otrok joka cel dan,ko so zunaj ko so not.Še vzgojiteljica je rekla da takšnega primera še pa niso imeli,da tako intenzivno joka cel dan.Ko sem pa bila z njim na uvajanju, je pa še bilo slabše,saj mi je samo v naročju sedel.Tako da sem ga po dveh dnevih kar samega pustila cel dan in kar bo pač bo.Po treh tednih je bilo že boljše,po dveh mesecih se je pa že tako navadil,da imamo skoz problem ob vikendih,ker joka da hoče v vrtec.Jaz ti priporočam,da se doma fejst pocartate in jo potem kar samo pustiš do kosila.Saj so tudi vzgojiteljice navajene na to da je začetek težak.Pa če jo boš tam pustila samo bo prej dobila zaupanje v vzgojiteljico,kot pa da si zraven.
Ja res je težko invama želim veliko uspeha.

¸No pa saj zato je uvajanje, ali ne? Jutri jo pusti, da se igra sama, mogoče tudi z drugimi, ti pa bodi drugje in če priteče pote pojdi z njo. In morebiti je jutri še nebi pustila same. Naj se zaigra v tvoji prisotnosti. Potem pa prvih samostojnih 20 minut pojutrišnjem. Pa sledi navodilom vzgojiteljice in vklopi tvoj instinkt (ne srce) in bo.  Mogoče malo grobo rečeno ampak, po malem jo moraš "potiskati" stran od tebe na "samostojno"pot.   

_____________________________

Nič ni težjega od iskrenosti in nič ni lažjega od laskanja(Dostojevski).

Svetujem ti, da jo zjutraj oddaš v vrtec in greš, pa prideš čez uro ali dve nazaj. Še boljše je, če imaš koga drugega v družini, da bi jo zjutraj peljal, da se ti ne bi preveč sekirala, ker otrok to zlo čuti. 
Jaz sem tako prakticirala pred enim letom, ko sva šle v vrtec. Prva dva dneva je bila samo eno uro v vrtcu, je fuull jokala, nato pa sem podaljševala. Mene je zlo skrbelo, kako bo s spanjem v vrtcu, ker sva se še dojile, pa je edino na joški zaspala. Pa sem vprašala vzgojiteljico, kako je zaspala, pa je rekla, da so jo položile v posteljico in je spala.
Najprej moraš ti sprejeti vrtec z mislijo, da bodo vzgojiteljice dobro poskrbele za tvojo punčko in ti bo lažje, pa zaupati jim moraš. Pogovor z njimi v prisotnosti punčke bo pomagal. Vsaj nama je.
Moja punčka je potrebovala skoraj 3 tedne da se je vklopila, zdej pa jo ne dobim iz vrtca ven. Jo moram čakati pred vrati, da vse pospravi in se poslovi od prijateljčkov.
Boš videla, da bo tudi tvoja punčka sprejela vrtec in da bo vse v redu. Pogovarjajte se o vrtcu tudi doma in kaj vse bodo delali, pa kakšne igrače majo,....

LP

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moja dva sta tudi ves čas prilepljena na mene. Sploh se ne zaigrata. No in danes sta celo zbolela. Je pa tako, da smrka in kiha čisto cela skupina, samo moja dva je pa kar zelo zdelalo, eden samo leži in ima malo vročine, drugi pa je še nekako ampak mu teče v potokih. Pa samo po dveh dneh vrtca .

To da pa jokajo par minut pa ne bo držalo. V skupini kjer sta moja dva je mamica pustila malega že dva dni samega po dve uri in je celi dve uri vpil kot nor (kot da bi se mu zmešalo ), da je na koncu že vzgojiteljica rekla, da je res moteče. Enih par pa je res jokalo par minut, potem nehalo in spet jokalo. Čisto odvisno od otroka. So pa res tudi takšni, ki so presenetili svoje starše in hodijo prav z veseljem.

so različni ti naši otročki. naša se me je tudi držala prvi dan, ko sem bila z njo. potem, ko sem jo pustila samo, se je pa čisto lepo vklopila in ni nič jokala.

Ja malo morgen! Mi smo bili že prvi teden bolni, tako da imamo uvajanje v bistvu ta teden. Sem bila edina mamica tam in sem videla in slišala kako otročički jokajo "samo 5 minut" - jok in dretje je kar cel dan. K sreči, ga je v naši skupini, kjer uvajamo bolj počasi in postopoma dosti manj joka kot tam, kjer so morali otročičke kar na hitro pustiti.  Saj enkrat se bodo vsi navadili, ampak meni je bolj všeč postopno uvajanje, da se počasi navadijo na nov prostor in situacijo.

Ja, se strinjam s TiaSaro. Mi uvajamo počasi (vsaj 14-dnevno uvajanje je priporočeno), ampak nekatere mamice so bile pač prisiljene svoje otročičke zelo hitro pustiti same. Ena punčka je tako prva dva dneva cele dneve prejokala. No, da se popravim, jokala je od 6:00 zjutraj, ko jo je mamica pripeljala, pa do 12:00, 13:00, ko je izmučena zaspala. Verjetno je jokala tudi, ko se je prebudila, tega pač ne vem, ker mi zaenkrat po kosilu odhajamo domov. Jedla ni čisto nič, ampak zgolj vlekla svojo dudico in visela na vratih ter hlipala "mama, mama". Meni se je prav srce trgalo.

Tretji dan je pri kosilu (prej je še vedno jokala, vendar z vmesnimi prestanki) sama prišla zraven in jedla, ker je bila očitno lačna, potem pa spet jokala, jokala. Po enem tednu je sicer malce bolje, vendar še vedno zelo pogosto joka.

V skupini sta še drugi dve deklici, ki se tudi nikakor ne potolažiti v 5 minutah, ampak zna jok trajati tudi po 2 uri skupaj!

verjetno je tudi odvisno od tega koliko so stari otroci, naša je 3 leta in je sigurno lažje kot pri enem letu.

Evo, kot bi opisovala našega lansko leto. Star je bil slabi 2 leti.
Mene je drugi/tretji dan sicer spustil za pol urce, pol je mel pa 1 slabo izkušnjo (pomočnica je bla sama in je morala na WC in ga je pustila v oskrbo enemu drugemu vzgojitelju ... in ko sem se vrnila je mali slonel ob ograji, jokal in me klical. Ful u stiski.) Od takrat naprej sem ga uvajala 1 teden tako, da sem bla cel dan z njim v vrtcu. Ker to očitno ni šlo je potem naslednji teden nastopil očka in mali je v petek že spal tam.
Zadeva pa naprej ni šla tako zlahka.
U bistu je še danes jutro, če ne joka ko ga zjutraj oddam pravi PRAZNIK. Pa mu ni nič hudega. Pol se ma (baje) ful fino.
Tako da eni otroci tako, drugi drugače.
Želim ti veliko sreče & močnih živcev. Prav lahko pa verjetno ne bo.  & vzami si čim več časa.
LP
K.

_____________________________

Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.