ne moram spati. zaspati. tako me tišči v prsih. jokam. tako me je strah. kmalu bom prvič, odkar sem na svetu, morala živeti sama. sama s sabo. brez pomoči ostalih. brez navzočnosti ostalih. živim še pri starših. odločili so se, da gredo letos prvič sami na morje. sami, s sestro. njenega psa moram paziti jaz. pes ne mora zraven. niso me vprašali, ali bi želela paziti nanj. kar določili so me. takrat nimam dopusta, vendar bi se lahko dogovorila, in ga dobila. in tako bom kar nekaj časa ostala sama. nikoli še noči nisem prespala sama v hiši. nevem, ali bom zmogla. fanta nimam več. najboljši prijateljici umira oče. ne moram se obrniti nanjo. druga prijateljica odhaja na morje takrat, ko gredo moji starši. več prijateljev nimam. nimam več. bili so, meni zelo ljubi, ampak čas beži. ustvarili so si svoje življenje. pregledujem telefonski imenik, stike v elektronskih sporočilih. ne najdem nikogar, na katerega bi se lahko obrnila. tako zelo me je strah. obvladam gospodinjska opravila, ampak to ni vse. nevem, kaj naj počnem sama s sabo. kam naj se takrat dam. kako naj si uredim življenje. šele danes me je postala groza. razjeda me. tudi psa ne želim dati v varstvo, kot prejšnja leta, ker preveč trpi, pa čeprav lastnica uradno nisem jaz. in tri dni nazaj sem nehala jemati zdravila proti depresiji. upam, da se ne vrača ponovno vame. kako naj preživim?

pozdravljena.
Težko ti rečem,kako in kaj delaj,da ti bo lažje.Lahko pa ti edino dam par vzpodbudnih besed.
Probaj se postavit za sebe.Ta čas,ko boš sama,se poglobi vase,v svoje misli in ugotavljaj,kako je lepo biti sam.Kako je lepo,ko ugotoviš,da je harmonija biti sam s sabo.Toplo bi priporočala tudi kakšno knjigo.
Pojdi v naravo,na sprehod,kajti svež zrak odlično deluje na dobro počutje.
Vem,da bo sprrva težko,ampak ne pusti negativnim mislim,da te prevladajo.

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Očitno je, da si še zelo mlada, ali pa te v svoje kremplje ponovno vabi depresija ? Nič ni tako groznega, kot se sprva zdi in tebe več ali manj razjeda strah, ki v resnici sploh ne obstaja. Ko je človek postavljen pred nek nov izziv, je celo zdravo, da ga malo skrbi, ker je potem, ko stoji tik pred tem, tako zelo zadovoljen in srečen, ko se zadeva s tako lahkoto odvija in na koncu dobro opravi. Ma, človek v danem trenutku zadevo veliko lažje izpelje, kot pa so težke in zavajujoče njegove misli pred tem. No, vsaj pri meni je bilo do sedaj še vedno tako.

Edino kar lahko rečem , da zelo negativno vpliva na človeka je to, da je že kot mladenič in mladenka ves zdolgočasen in da enostavno ne ve kaj bi počel sam s sabo. Pa ne bi sedaj naštevala kaj vse lahko počne mlad človek, ker je tega preveč. Samo lenušček ne sme biti, pa se stvari kar vrstijo na pladnju.

Kaj vse bi ljudje dali za svobodo, ti se je pa braniš ? Poskusi jo rajši zajeti s polno žlico.



_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Koliko pa si stara?

Ko so moji šli na morje in sem bila sama doma, sem bila najbolj srečna! Resnično. Bil je mir v bajti, delala sem kar sem hotela. Zamotila sem se s tem, da sem spucala bajto, pa po mestu sem šetkala, čisto tak brez cilja. Malo šla v to trgovino, malo v drugo,...

Pa saj ni tako hudo no kot se ti zdi. Pa še kužija imaš, ga boš peljala na sprehod, pa ti bo čas še hitreje minil, mogoče pa še koga spoznaš na sprehodu. Kar pogumno, boš videla, minilo bo kot bi mignil in kmalu boš pogrešela čase, ko si bila čisto sama doma

Ne razumem, zakaj tega občutka strahu ne poveš svojim staršem in zakaj jih ne vprašaš, če greš lahko zraven na morje?

Po drugi strani, pa to ni nobena tragedija...biti sam 10 dni ali pa več. Saj nisi stara 10 let. Sicer  si sigurno mlada, pa vendar.....opisuješ tukaj tako, kot da si ostala za VEDNO sama. Takrat bi tvoj strah še nekako razumela.



_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Sej lahko pa povabiš kakšno prijateljico ali greš kam. Uh, ko sem jaz bila sama doma, sem vedno imela kaj za delat - večinoma nisem delala NIČ!  Samo uživala.

dopust v službi lahko vzameš tud pri 16.letih, če greš takoj po OŠ delat.

je pa res, da jaz osebno bi bila vesela, če bi, ko sem še živela s starši ostala sma,...to bi bil mir, ...gledanje tv-ja!
če pa ti to ne leži,...je pa mal večji proble, in če tud prijateljev nimaš, ki bi te kratkočasili,....
nevem kakšna je vaša situacija, vendar zakaj pa ne greste skupi na morje?

LP

< Sporočilo je popravil SNAKE23 -- 14.6.2008 13:24:37 >

_____________________________

doma me osrečuje naša mala pikica!

Sreča, tako majhna, da jo lahko držiš v naročju, a hkrati tako velika, da napolni tvoje življenje z ljubeznijo!---najina mala!

ma dej ženska scooliraj se...Kako naj preživiš?ODRASTI!

Živjo!
Če je vse to res, potem zadeve niso tako enostavne. Verjetno imaš lečečo psihiatrinjo, ki ti je antidepresive predpisala. Če ti ne gre na bolje, dvomim, da bi ti zdravila ukinila. Hrabro! Depresija se ne vrne kar v enem dnevu! Ne ustraši se stiske, ki jo zdaj pravgotovo čutiš. Zdaj si se ustrašila tele situacije, pa same bolezni, ne gre pa to tko hitro! Zdaj ti je v prvem planu, da premostiš ta teden. Če je potrebno pokliči starše, naj se vrnejo in se potem resno lotite problema! Če je to neizvedljivo, pa za začetek (sob, ned) pokliči kak anonimni telefon (tom, pa ne vem kateri so še, sigurno dobiš podatke na netu), da ti kdo pomaga premostiti vikend. Potem pa se javi zdravniku (osebni, psihiater,...) in povej kakšno je stanje. Sigurno boste morali cela družina stopit skupaj in rešiti tole težavo! Kot so ti že prejšnji  rekli-pojdi na sprehod, pa kužiji tud znajo lepo potolažit;), pa resno se loti problema!
Potrudi se in naredi vse to! Držim pesti zate!
Lep pozdrav

Nekdo, ki ima nick angel_rebelde se oglaša...
skratek46 je mela čisto prav-pa kake bolne ima ta punca ali ženska no? Lepo te prosim. Drugič, ko gredo starši na dopust naj ji rezervirajo enotedenski tretman v kaki specializirani ustanovi.

upam, da ti bo ok in da bo hitro minlo. jaz sem tudi bla vedno full vesela ko so starsi sli na morju.. uuu ni blo lepsega

Zakaj se tako zgražate češ ''joj no kaj pa je bit sam doma''??
Ob taki bolezni kot je depresija to ni tako enostavno, tako da bi bilo lepo, če bi se nekatere vzdržale svojih komentarjev.

Verjamem, da ti je težko, oz. ne veš kaj bi počela. Morda imaš kak hobi, ki te veseli, greš na daljši sprehod s psom, če ti je delo v službi všeč, lahko delaš nadure (da se zamotiš in ti mine čas, v primeru da je lahko pes sam doma). Verjamem pa da je težko delati karkoli, tudi nekaj kar te ponavadi veseli. Predlagam, da pokličeš svojega zdravnika, lahko ti predpiše kakšna druga zdravila ali poda kakšen predlog, mislim, da bi bilo to še najboljše.

Vso srečo

Česa te je pa sploh strah? Edina osba s katero si ves čas skupaj, si ti sama. Od rojstva, ap do smrti. Edina. Torej se začni imeti rada. Strah te je biti sama s sabo, brez družbe? Kaj pa ti daje družba, česar sama nimaš, razen nemira, dogajanja? Razmisli, kaj te veseli, kaj rada delaš, a boš vmes ta čas brala, da ti bo luštno, hodila na sprehode, visela na računalniku, šla na fitnes, z rolerji okrog, v hribe, plavat na bazen, ma kaj vem kaj vse ti je lohk fajn. Naredi si fajn.
A te je strah biti sama v hiši, da se ti ne bi kaj zgodilo? Kaj se ti sploh lahko zgodi? Po zakonu povprečja je zelo zelo zelo malo možnosti,da bi ravno tisti dan kdo hotel tebi kaj narediti ravno v vaši hiši. Zakaj le, če pa ima hiše, ki so prazne. Roparjem ni luštno ropat v polnih hišah, ni jim luštno se borit ali komu kaj naredit, rajši imajo mir zraven, ko delajo oslarije. Kaj drugega bi se ti sploh lahko zgodilo? Pojdi po celi hiši, ko boš sama, pa preglej vsako omaro od znotraj, pa pod vsako posteljo poglej, da boš videla, da ni ničesar tam. No, razen zraka. Tega pa imaš čist rada.
Razumsko moraš reči naredit. In res je skrajni čas, da se v roke vzameš. Meni se tak hud strah tudi ne zdi glih čist običajen. morda bi si pa res strokovno pomoč poiskala. Takole zelo odvisen bit od družbe je zasvojenost in velika nesamostojnost, nezaupanje vase, ki bi ga bilo fajn spremenit v kaj bolj spodbudnega. Kaj pa vem. Jaz bi šla do zdravnika.

Naj te ne bo strah - sama boš samo za čas dopusta. Verjamem, da ti je mogoče malo tesno pri srcu, ker bo to prvič (predvsem ponoči), ampak s časom se človek navadi. Meni sprva tudi ni bilo lahko, ko sem bila sama ponoči v novem stanovanju, ampak sem se navadila (prej tudi nikoli nisem bila sama ponoč, razen 1 teden ko so bili starši na dopustu). Se zakleneš , imaš psa, sosede, telefon,... Mogoče pa bo prijateljica prišla kdaj k tebi, kljub težavam doma.

Zjutraj greš v službo, prideš iz službe, pelješ psa, si narediš za jest, kaj bereš, gledaš  tv, greš pod tuš, pol je pa že ura tolk, da greš spat. Na koncu boš mogoče videla kako lepo je, ko imaš lubi mir, ko prideš domov in delaš kar ti paše. Če ne drugače greš na RR in malo pojamraš, nekdo ti bo dal malo tolažbe in to je to.

Človek mora zna biti tudi sam s seboj.

Če si jemala zdravila proti depresiji, zdaj pa jih ne več, je meni zelo čudno, da so te starši mirno pripravljeni pustiti samo, pa če si stara 10 ali pa 100 let.

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.