Naša triletnica je septembra začela hodit v vrtec... prvi teden navdušena, potem kriza, potem boljše, pa doma zaradi bolezni in spet malo krizice... zdaj je 3 mesece in kadar kaj ustvarjajo (rišejo, lepijo ipd), dostikrat reče, da ona pa ne bo... in potem samo gleda, kaj drugi delajo . Pa drugače doma ful rada riše in te stvari dela... imate kakšno idejo, kako jo motivirat, ji pomagat...?

Imam občutek, da trenutno opazuje svoje prijatelje in se ponovno navaja na vrtec. Dajte ji malo časa, da vse to sprejme, potem pa se bo  sama začela vključevati v dejavnosti in vse bo spet lepo prav.


En lep pozdrav!

Tudi moj je začel s septembrom,star 3,5leta...na začetku ko je bilo vse novo je samo požiral z očmi svoje sovrstnike,kaj vse delajo in znajo..potem smo bli takoj bolani,potem pa ko je prišel nazaj je udarlo ven...agresija, neposlušnost, neprilagodljivost...trajalo je cca14dni,potem se je zadeva umirila...sedaj sodeluje, riše,poje, pleše tudi doma, tko,da tud če mi nikol ne zna opvedat,kaj vse so delal, sčekiram vse čez to. Mislim,da ni bojazni, lahko,da samo gleda druge kako ustvarjajo,pa se bo itak čez čas priklučila. Vse pa je tudi na kreativni vzgojiteljici. Naša je mojega tko fajn diplomatsko pripravla do vsega,da ga je potegnil a ma čist vse.

slej ko prej bo tud ona začela, pol te bo pa s risbicami zasula. kar pusti jo

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Samo rada jo imej, popolnoma nič drugega.

Ja, res ni treba čisto nič narediti, bo že. Če je moj, ki kakšni dve leti ni NIČ sodeloval, še pri mizi ni hotel sedeti, zdaj, pri petih letih začel, potem pa res čisto vsak, in tudi tvoja bo, ko bo pripravljena. Pustite ji čas, bo že. Nič poudarjat tega, nič silit, nič olepševat, ko bo pripravljena, bo.

Veš otroci so različni.
Nekatere novi ritem in dinamika dela privlačita takoj, druge kasneje, nekatere pa le takrat kadar je zaposlitev mirna. Ne obremenjuj se. Dobro se mi zdi, da si jo dala v vrtec, dovoli in dopusti ji, da se tam sprosti, najde prijatelje...počutje otrok se mi v vrtcu zdi stokrat pomembnejše od izdelkov otrok. Če gre v vrtec z veseljem in navdušenjem si že dosegla kar si želela. Otrok bo pridobil ogromno izkušenj s sovrstniki, socializacija in igra se razvijata,...Jaz sem zadovolja ko je zadovoljen in srečen otrok. Vrtec je namenjen v prvi vrsti otrokom in staršem, da jim pomaga pri vzgoji in varstvu. Čas in občutek varnosti pa bosta tvojo deklico sčasoma odprla. Morda bo za to potrebovala celo leto ali več. Nekateri otroci ves čas silijo v ospredje, so glasni, družabni, drugi so tihi, v ozadju, so opazovalci, pa vendar se učijo in srkajo informacije iz okolja.
Svojo deklico poznaš. Morda je zadržana tudi kadar ste na kje na obisku. Se skriva, ji je nerodno, rabi več časa da se prilagodi...

Kar počasi in dovoli ji da  se razvija v svojem času, po svoji poti. Doma jo vzpodbujajte kot ste jo do zdaj in je ne izpostvljajte situacijam kjer bi ji bilo neprijetno, ker boste dosegli nasprotni učinek.

Hvala vam za mnenja . Je prav zanimiv karakter, tale naša punči... zelo zgovorna, zvedava, živahna... po drugi strani pa ful občutljiva. Recimo, na RD ene punčke v City parku je šla z navdušenjem s skupinico (brez staršev) na igrišče in ji je bilo tam všeč, tudi prvi teden v vrtcu je bila navdušena. Potem pa taka kriza... zjutraj se še vedno upira odhodu v vrtec, ampak vidim, da jo po drugi strani pa zanima, kaj bodo delali in bi rada šla... no, očitno bo rabila še nekaj časa, da se navadi... tudi vzgojiteljica je tako rekla.