s partnerjem se drugače razumeva ko pa pride do trenutka ko greva nekam ven in je v igri alkohol se začne vse podirat! to se vse prevečkrat dogaja in kljub temu da se na koncu vedno skregava se ne neha...tokrat je šlo še malo dlje v soboto sva šla na abrahama k njegovemu stricu in sva šla tja z njegovimi starši nazaj pa naj bi šla s taksijem ker naj nebi ostala tam do konca<kar se je seveda potem spremenilo>rekla sem da se bom tako manj sekerala za vse ker sem vedela da bo v igri spet alkohol tako pri njem kot pri njegovih starših...naj povem da imajo njegovi starši po mojih pojmih kar velik problem z alkoholom ker so svetek in petek pijani probleme pa itak rešujejo samo z alkoholom in dretjem! Rekla sem si danes mu ne bom težila glede ničesar in mu res nisem in tako je veselo pil in pil,potem pa se je začelo šla sva plesat in je začel da mu je vroče se mu prdi in ne vem kaj še vse ..seveda sem se ustavila ker sem mislila da hoče povedat da bi šel s plesišča in rekla no pa pejva dol,ker je bil že pijan je znorel češ kako pa to zgleda da greva sred komada dol in da nočem plesat z njim in take fore -in naredil iz nič cel halo...potem sem se odstranla in je šel s sestrinim fantom za šank nato se jima je pridružil še njegov oče ki je bil že tako nabasan, midve pa sva klepetali...nakar pride čas da bi šli domov,ker pa nam s sestro in mamo nikakor ne uspe prepričati decov da se zaključuje in da je bilo dovolj->naj povem da sem šele takrat dobro dojela in vidla da je popolnoma enak kot njegov stari<po obnašanju med pijanostjo>ne briga ga za nikogar in nič na svetu,nerga ,najmanjša beseda ali ignoranca pa ga podkuri in se začne kregat,svet se mi je obrnu in nisem prenesla misli da bo v življenju živeti z njim še zelo hudo,zato sem že na poti domov razmišljala o koncu-enostavno mi je že vse dop***il! ko smo spravle očeta s težko muko stran od šanka in nato v avto sem bila popolnoma tiho,vozila je njegova mama nakar me je začel spraševati kaj je narobe ker ga nisem želela niti pogledat... prispemo domov in on že vlači kartico s številko taksija iz žepa da bo poklical taksi ker se jaz mulim,da me odpelje v ljubljano kjer sicer "živiva"pa pravim naj neha in me preprosto pusti na meru da grem spat pa se bova že naslednji dan pogovorila o stvareh,pa ni odnehal nato sem mu rekla da se ne želim prepirat in da naj neha ker je zmeraj ko je pijan izredno težek(kar mi je že njegova sestra rekla da ji je zmeraj težil ko je bil pijan in sem mu to tudi rekla)potem se je začel oblačit češ da mi bo dal mir če ga hočem in da bo šel še naprej nekam srat,in tako se je začelo ko sem se mu postavla pred vrata da bi mu preprečila odhod me je prijel im odrinil da sem padla z glavo ob pojstlo,ker me je to razkurilo sem skočila nanj in se drla da me ne bo nihče tepu sploh pa ne on,nato me je zabil v omaro in ko sem v joku pokleknila mi vrgel v glavo še hlače s pasom in odvihral proti spodnjemu štuku kjer živita njegova dva in se drl da jih bo polomu da sta kriva za vse in da mu vse kvarita seveda sem šla za njim,mati pa je že stala na začetku stopnic in sem mu nato preprečila da bi se spravil še na njo in ga pregnala nazaj gor kjer pa me je spet odrinil v rob od vrat da sem se fajn v hrbtenico nabila,mati je kričala naj nehava on je kričal na njo,nakar mu ona reče ja kaj pa hodita sem če ti ni kaj prav!!on pa začne jokat in ji reče da bo zaradi njiju izgubil vse in odvihra v postlo...jaz jokam in se zavedam  da tako ne bo šlo več ker je naredil korak dalje se fizično spravil name in se mi s tem popolnoma obrnil-tisti tenutek sem ga zasovražila...naslednji dan se mi je opravičeval in prosijačil naj ga ne zapustim in da se bo pobolšal...jst vem da se ne bo ker mi je to že 1000 x obljubljal pa je bilo samo še huje in da bi morala sedaj pa zares oditi daleč stran! pa kar ne gre ker pravi da ne bo šel stran od mene....sedaj ko živiva v lj in dokler sva tukaj je krasen ko pa prideva k njemu domov je zmeraj isto vse narobe napije se in se kregava...prav takšen je tudi ko se druži s svojimi prijatelji iz domačega kraja...vem kaj moram storiti in vem da mi boste sedaj vsi rekli teci stran,sem se želela samo nekomu zaupati ker me bo to drugače požrlo...

 
In kaj cakas?

Koliko veš o alkoholu? Najbrž ne prav veliko, če nisi navajena alkohola iz svoje družine. Najprej se dobro informiraj. Poišči strokovno pomoč, sos telefon...... ukrepaj.

Če še nimata otrok, super, če jih imata, zaradi njih stran, to je tvoja sveta dolžnost.

Tvoj  je kljub temu, da se vidva tako krasno razumeta, alkoholik. Saj veš, kaj te čaka nadaljnih trideset let, če se odločiš ostati z njim?

Če te ima zares tako rad, kot pravi, potem, naj najprej začne delati v smeri, da se odvadi pijače.

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

O my gad,ko tole prebiram,me kar stresuje,jaz bi ga na tvojem mestu definitivno zapustila,kajti če je pri družini alkohol,vedi da bo vedno.In tvoje težave se tukaj ne bojo NIKOLI končale.Premisli in reši se od njih.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Jaz ti lahko rečem samo to - GROZA ! Teci stran od njega kolikor te noge nesejo.. pijanci so  in se nikoli ne pobočjšajo. Upam le, da nimata kakšnega otročka, ker si takih scen ne bi zaslužil.. 

Resno.. spakiraj se in pusti taka sranja za sabo.. pa vso srečo!

To tud VSE pove!!!! Kdorkoli je odvisen, si tega ne bo sam priznal. Dokler v svoji glavi ne pošlihta, ne bo boljš. Če mene vprašaš, velik lažje do tega pride narkoman, kot pa alkoholik. Ni zastonj tisti pregovor, da se alkoholik šele v grobu spreobrne... Mislm, da je to najtežja odvisnost, kar jih človeštvo premore. Ne rečem pa, da se ne da. Tud sama sem bla otrok take družine in lahko ti povem, da je moja mami zloooooo velik prejokala in skrivala pred njim, da je bil mir pri hiši. Si mogoče želiš takega odnosa??? No še to da ti povem.. moje oče danes, je zlo omejil alkohol - se je pač streznil zaradi tragedije, ki se je zgodila... Ampak a boš ti čakala da se kaj zgodi??? Napisala sem omejil, kar pa ne pomeni, da je čisto prenehal... torej ga še vedno rad cukne, le da ni vsak dan pijan. Res da zdaj ni več fizično nasilen, je pa zato psihično tolk bl. Si res želiš takega življenja???? Odločitev je tvoja in samo tvoja. In razumem te, da ljubiš, ampak brezveze nekaj vztrajat, če veš da ni to to. On se te bo pa itak vedno oklepal, dokler mu boš to dovolila. Še potem te bo prosjačil, da se vrneš, a sama moraš bit pač dovolj odločna. Mogoče rabiš še čas, da prideš do tega spoznanja... Upaj le, da v tem času ne bo še huje.