Pozdravljene,

moja punčka bo kmalu stara 3 lete ... obnašanje ima neznosno ... za vse je potrebna energija in prepričevanje, da si umije rokice, da gre jest, da gre lulat (sploh ne pove da jo lulat, ko pa jo damo, pa velik polula), za spanje še ima pleničko, tudi tu jo je problem previti, spet je potrebno ogromno animacije in prepričevanja, da o kopanju sploh ne govorimo, dere se kot nora ko ji peremo glavo (ostalo še gre).

Je kar razvajena, midva jo imava drugače, ko je pri babici je spet drugače, v vrtcu je pa čisto tiho in nič ne upa, nekdo jo uščipne se začne kar jokat, doma pa je fejst pogumna in vse upa, tudi tepla bi se.

Ne vem no, mene tole kar izčrpa, zanima me, kakšne izkušnje imate ve pri starosti 3-eh letnikov? Kaj mi svetujete? Sem že razmišljala da bi šli kakšnemu otroškemu psihijatru, sam ne vem, ali je to smiselno? Ali pa je to samo prehodne narave?


Vesela bom vaših odgovorov. Hvala!

Za k psihiatru ravno ni tole, no... boš jo pa morala trše prijet, ker očitno si utrujena in nezadovoljna. Triletniki so naporni, se strinjam, ampak če jih ne ustaviš kmalu potem tako obnašanje raste z njim. Postavljat meje, kaj naj ti rečem, bodi vztrajna, ne popuščat. Kar se mene tiče toliko star otrok že razume kaj je prav in kaj narobe. In očitno ona dobro ve, da doma lahko dela (skoraj?) vse.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Kako pa je do zdaj potekala vzgoja? Ste ji postavljali meje in bili dosledni? Ker, če pogledam našega fantka, bi bili danes verjetno na istem (ali pa na še slabšem), če ne bi z možem že kmalu ugotovila, da bo treba k vzgoji pristopiti resno in z doslednostjo. Danes se nam to zelo obrestuje. Saj ne rečem, saj je še kdaj kakšen izpad ampak tega ni veliko in največkrat dobro vem, kdaj bo do tega prišlo - če je zaspan, lačen, če ima slab dan. Je pa tako, da pri tastu in tašči pa na veliko izkorišča in ju izsiljuje, zadnjič me je skoraj kap, ko sem ga videla, da je taščo udaril - tašča mu ni nič rekla, jaz pa sem seveda takoj reagirala. Ne dovolim da tepe, brca, pljuva ipd. in pika in ne popuščam niti milimeter. Doma mu ne pade na pamet, da bi udaril mene ali moža, niti moje mame in očeta ne, tašča in tast pa mu vse dovolita in tamali točno ve, kje si lahko kaj in koliko dovoli.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 23.12.2011 12:36:27 >

Taka je bila naša starejša... Za vse sem rabila ogromno energije, poleg tega sem bila rizično noseča in to je bil res najhujši čas odkar imam otroke. Tam okoli 4.leta se je začela umirjat, ampak meje smo ji postavljali že od začetka. Včasih je moralo it tudi bolj na grobo, če ni šlo drugače. Pri nas se je zelo obnesla tabla s črnimi pikami. Zdej ko sam omenim, da bom začela štet do 3 (pol pade pika  ), že vse naredi. Pa ne bi rekla, da je bil prej neubogljiva, le čas je rabila, slišala me itak ni nič, dalo se ji ni nič... Ima še zdej kakšne fore ampak po 4.letu je res veliko boljše.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

podpis!

Kakor si si postlala, tako boš spala... in nič dobrega vas ne čaka, če se (sebe, moža, babice) ne primeš v roke in postaneš dosledna pri postavljanju mej in pravil.
Saj si si sama odgovorila - mala je scrkljana.

se sicer strinjam z napisanim. samo to kako babico pijet v roke mi ni čisto jasno?

smo imeli ne dolgo nazaj podobne probleme. no z umivanjem glave imamo še vedno porbleme ( se dere kot ga bi iz kože dajeli) pa s striženjem tudi pa se nekako tolažim da nismo edini.


_____________________________

se strinjam, te so najhujše... ampak se da, vsaj delno, če si ZELO vztrajen

Sem prebral prejšnje odgovore in se z njimi ne strinjam.

Kar pa se psihiatra tiče bi vedno vsakemu prvo predlagal takšnega, za odrasle, predno bi začeli otroka voziti "na zdravljenje".

Da ne pove da jo lulat, ni "neznosno obnašanje" ampak zmožnost prepoznavanja telesnih signalov in motenje te zaznave zaradi zatopljenosti v igro ali karkoli drugega.

Umivanje glave je otrokom lahko neprijetno, zato pa ni treba vedno pri kopanju umivat glave.  Za kopanje smo našemu  banjico za kopanje dojenčka postavili v kabino za tuš in nalili vode. Otroci se zelo radi igrajo v vodi. Pa ji daj kakšno igračko zraven (cedilo, plastenko, žličko..)

Namesto prepričevanja zvabi otroka v igro in namesto da se matraš z animacijo se spusti na starost 3 let in se vprašaj, kaj bi tebe vspodbudilo, da bi  bilo kopanje igra in ne opravilo.

Stvari napoveduj v naprej da se otrok lahko pripravi. Otrok živi v čisto drugem svetu kot ti, v glavici ima trenutno igro, trenutno željo. Zato ji prej napovej ka se bo zgodilo. Čez pol ure bo kosilo. Čez 15 minut bo kosilo. Čez pet minut bo koslio. Čez eno minuto bo kosilo. Kosilo. Otrok se tako psihično pripravlja, da bo neka druga dejavnost in ima čas da se temu prilagodi /navadi /sprijazni. Ne bo to čudežno, bo pa sigurno zmanjšalo vajino pregovarjanje.

Normalno je, da je pri babici drugače, pri starših drugače in v vrtcu drugače. Medtem ko je v vrtcu glavna funkcija varstvo je pri babici glavna funkcija razvajanje, pri starših pa je glavna funkcija vzgajanje. Ampak ne vzgajanje s "trdo roko" ampak vzgajanje z ljubeznijo in razumevanjem.