Naša punčka je stara 11 mesecev in je zelo energičen, živahen in zvedav otrok. Ves čas je v gibanju, raziskuje po stanovanju, odpira predale, omare, skratka ni da ni. Vsakič ko jo hočem previti in jo dvignem, sledi histeričen izpad in jok tako da potem na previjalni mizi samo iščem kaj naj ji dam v roke, da bo nehala. Včasih pali drugič pa ne in se še kar dere, obrača na trebuh in meče na tla stvari, ki jih ji dajem v roke. Previjanje je prava mora. Prav tako je z oblačenjem ko greva ven. Samo da jo dvignem in začnem oblačit4, že je dretje in isto potem ko prideva noter in se je treba slečt, dretje, upiranje, ritanje. Ona bi samo raziskovala po stanovanju in bognedaj da jo pri tem zmotim. Dejte me potolažit da ni samo naša taka ker res mi počasi pije zadnje atome energije.

..ni, ni..je naš bil tudi tak..omare še zdaj pretakne vse..imamo na skoraj vseh varnostne sponke.. na previjalni sem ga pa zelo trdno držala..sicer je kričal ( in to zelo) ampak previla sem ga pa ..

Oh ja - naš srednji se je nehal boriti proti plenici šele, ko smo jo ukinili . Zdaj mi je smešno, sem bila pa večkrat na robu obupa, take je počel (in bil je ZELO glasen in izredno močan, no, oboje je še zdaj). Prvega otroka sem na previjalni lahko zamotila s kakšno igračo ali kremo, temu bi pa lahko najela opico in klovna, pa bi dalje delal štalo, nič mu ni prišlo do živega. V najhujšem obdobju sem ga previjala na tleh in sicer zato, da sem ga fiksirala z obema nogama prek ramen (ali pa na previjalni, s tem, da sem ga fiksirala z eno nogo prek trupa; ja, na eni nogi sem stala ). Tudi mož je imel isto taktiko, ker pač ni šlo drugače. 

aaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!tega sem se pa zdaj spomnila!!!!!

Matejusska- naša je popolnoma ista s to razliko, da se ne dere. Preden jo poležeš je ona že pokonci. Zamoti jo le škatla to to robčkov, iz katere z veseljem izvleče vse do zadnjega robčka.  To je tako obdobje in ne moreš nič.

Popolonoma normalno za to starost.
Ti je zdaj lažje?

ehhh, pri nas je podobno.. en sam jamr in scene za previjanje in preoblačenje in zdaj ko je zima vsak odhod in prihod hudi izpadi s tem oblačenjem bunde in škornjev..

Jaz lahko dodam samo to, da se je naša madam poleg naštetega ravno tako stara 11m ta teden odločila, da je že tako velika, da bo jedla sama, ko sem ji samo prijela roko, da ji pomagam naložiti na žlico (do ust ji pač uspe spravit), je bil tak histeričen jok, užaljenost...
Po drugi strani mora vedno imeti v vidnem polju eno odraslo osebo, ki ji zaupa, sicer spet uprizori najhujšo užaljenost.

Kot bi opisovala našega lumpa. Včasih ne vem ali naj se smejem ali jokam zraven.  Pri nas je jok tudi ko je konec kopanja in ga dvignemo iz banje in ko ga potem začnem brisat in oblačit v pižamo. Edino ko ve, da ga bom dvignila za v stolček, čemur sledi hrana, se ne dere ampak vriska od navdušenja. Mogoče najbolje, da mu med previjanjem in med oblačenjem dam en piškot ali pa žemljico v roke da bo tišina.

Tudi naš je v tem klubu . Sem že davno obupala nad previjanjem leže na previjalni. Povečini ga previjam kar stoje ob igranju, isto je po kopanju. Oblečem ga ob bideju, medtem ko se matra z odpiranjem pipe. Tak je zdaj obema najlažje, včasih je tudi previjanje kleče, ma sem ekspert že v vseh možnih položajih, tudi ob pokakani riti . 
Včasih pali kaka igrača, ščetk aza zobe ali pa kar 3 dude v roki, da se mi potem prepusti previt na previjalni. Pa obvezno mora biti takrat dobre volje, zato ga skušam že na poti do previjalne nasmejat

< Sporočilo je popravil Hope2 -- 3.1.2010 11:32:25 >

Mi smo v tem klubu že drugič. Se mi prijateljica smeji, ko pravim, da bi bil edino pri miru, če bi bager kopal luknjo sredi spalnice . Jo ni variante, ki bi ga zamotila, pa zraven sem čisto zbrcana, čeprav sem že miljavženkrat rekla ne. Pri tavelkem je minilo, ko smo dali plenice stran, zdaj pa čakam, da se mali gospodič odloči, da je zadosti velik, da ne rabi več plenice

Jao, očitno je naša gospodična ena redkih, ki se še ni včlanila v klub. Razen tega, da s sitnim jokom protestira, ko se približamo kopalnici (kjer je previjalna) oz. pridemo domov s sprehoda, je kar pridna. Brez večjih težav jo previjamo in oblačimo. Zaenkrat

sem se nasmejala tvoji temi, zato ker je tako kot bi jaz pisala - pri nas je povsem enako in me kar izčrpa to upiranje in jok. Stvar je v tem, da jo zamoti samo nova stvar, tiso, ki jo še ni videla ali imela v rokah, že znane stvari pa samo na hitro pogleda in se naprej dere. Tako da bom počasi mogla prinesti kakšen krožnik iz kuhinje :)))) Je pa stara tudi 11 mesecev. Saj bo minilo. :))