Ojla

ZAdnjič sem v neki reviji brala o tritedenskem postenju. Da si očistiš telo (tri tedne brez hrane..le tekočino).
Pa sem se kar nekako zagrela, da bi poskusila ta post. NE bi se rada "zaletela" v nekaj zato me zanimajo še različna mnenja. JE takšen post res tako koristen za telo in zdravje? Ni prenaporno oz. ali ne škoduje bolj kot koristi? KEr tri tedne brez hrane tudi ni mačji kašelj. Se je katera od vas tako postila?
JAz sem mislila na nekaj takega, da bi se en teden hranila le s sadjem(pač vsak dan malo manjše porcije) in potem še 14 dni resničnega postenja. PA baje je treba pit nekakšno odvajalo, ki spodbuja prebavo, da ne "zamre" v času brez hrane. Kako se imenuje ta zadeva?


Hvala za nasvete

lp


_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Huh, če ti to rata, svaka ti čast, ker to je res težko. Vem, pa da pomaga, če znaš meditirat.

post je u bistvu bolj zahtevna zadeva kot se sliši. jaz bi ti svetovala posvet z nutricionistom prej. ker obstajajo tudi posti, ki se delajo so sokovi (sadnimi ali zelenjavnimi) ali pa s sirotko. vedet moraš da je post sestavljen iz različnih stadijev: priprava na post, post in krepčilni dnevi. pa kolonhidroterapija je obvezna (pri 10-dnevnem vsaj dvakrat). fajn literatura je Hildegarda iz Bingna Post brez muk; Brigite Pregenzer, Brigitte Schmidle.

< Sporočilo je popravil urška -- 4.3.2008 22:26:09 >

Če se ne motim, 3 tedne ješ neko zelenjavno juho, ne pa, da si čisto brez hrane. 3 tedne brez hrane je po moje telo preveč izčrpano.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

za prečiščevanje se uporablja tudi javorjev sirup, ki ga piješ zmešanega z vodo in limoninim sokom. Nekaterim je to ogaben okus. Zraven lahko piješ še metin čaj. Za 3 tedenski post pa se moraš po mojem res tudi psihično pripravit.

Preizkušeno zelo dobro vpliva na fizično in psihično stanje. Je pa to pravi odraz tvoje volje in moči. Se pa moraš na post dobro pripraviti. Preberi literaturo in poskrbi za ustrezno razstrupljanje telesa ter odvajanje.

Mene boli glava že v primeru da (bognedaj) izpustim zajtrk, zato mi post še na misel ne pride. Po drugi strani se mi pa zdi zelo smiselno, da daš prebavilom malo počitka, zato že od nekdaj prakticiram, da od zadnjega grižljaja popoldan pa do zajtrka mine vsaj 12 ur (ponavadi je kar kakšna več, recimo od 17ih do 7ih zjutraj= 14 ur) Ne vem, če je to razlog ampak nikoli nisem imela težav ne s težo, ne s prebavo ...

A smetim? To nima veze s postom, samo predlog, če ti ta pravi post ne uspe ..

pozdravljena,
jaz imam danes 20 dan posta. Prvič sem imela 14 dnevnega že lani. Na post sem se dobro pripravila, veliko prebrala in ko sem se odločila ni bilo težav. Lani sem imela nekaj stranskih učinkov, (glavobol, lažja utrujenost, zobobol), vendar nič pretresljivega. Letos sem imela rahli glavobol le tretji dan, od takrat nič.
Počutim se odlično, zjutraj zdaj celo tečem, kar nisem nikoli.
Jem nič, pijem pa sveže stisnjene sokove in Breussov sok, ki se kupi v lekarni, dm, ali bolje založenih trgovinah. Na nekaj dni si skuham zelenjavno juho, (pojem samo vodo) da me malo pogreje, saj mi je občasno malo hladno. Če sem fizično dovolj aktivna, tudi tega ni.
Ves čas hodim normalno v službo in opravljam ostale obveznosti. Počutim se super in razmišljam, da bi post podaljšala na 30 dni. Na dan zgubim cca. 20 dkg telesne teže, torej sem v času postenja zgubila cca.4-5 kg.
Je pa zelo pomembno, da po postu začneš postopoma jesti, da ni prevelik šok za telo. Prav tako se priporoča klistir, (najbolje zjutraj, ko se zbudiš), s tem še dodatno pomagaš telesu, da se čisti. Potrebna je tudi temeljita ustna higiena, strganje oblog z jezika, ki se dnevno nabirajo.
V času posta se zelo izostri tudi vonj, vsaj pri meni se je.
Če se boš odločila zanj, ti ga priporočam, vsekakor pa se prej dobro pripravi.
Srečno, H.

_____________________________

Bog, daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko, daj mi moč, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti in modrost, da ločim to dvoje.

u bistvu ti je hanna zelo dobro napisala. s tem, da ti jaz priporočam kolonhidroterapijo namesto klistirja. je veliko bolj temeljita zadeva in ne povzroča krčev. pa obvezno seda vsakodnevne kopeli - torej namakanje v bani, ker ko se telo čisti pot veliko bolj smrdi kot ponavadi. in tisto o ustni higieni je hanna tudi zelo dobro napisala.

No, kolikor razumem, si se enkrat že postila. ZAnima me , kako si potem prišla nazaj na normalno hrano. Presvidevam,d a recimo četrt jabolka za začetek. In potem nekje v 2-3 dneh na celega. KAj potem? KAk odnos si potem imela do hrane? Se je spremenil?
KAj je to breussu sok? Namen njega? Sem nekaj brala o neki mešanici, ki jo je fajn pit, da prebava "ne zamre". Namesto klistiranja?

Uf, res me je prijelo da bi poskusila. Moram še akj slišat oz. prebrat o tem.  A si izgubljeno  težo takoj dobila nazaj? Oz. bojim se tega, da bi telo začelo potem ful shranjevat hrano v zaloge, ko bi spet začela jest.

Hvala za nasvete


_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

fajn je vedet, da post ni namenjen izgubi kilogramov. sicer posledično pride tudi do tega, ampak to ni prvoten namen.zato tudi ne neke škode če te kg dobiš nazaj.

jaz sem se leta nazaj postila, uspelo mi je 6 dni, čeprav sem imela namen 7 dni (sestra in njen fant sta prej omagala in pač nisem mela dovolj močne volje). in sicer sem to delala septembra, ko ni blo še mraz. najprej sm ene 5 dni zniževala vnos hrane, pa predvsem sadje in  zelenjavo jedla, torej sm postopoma prešla na tekočino. pila sem samo javorjev sirup al pa vodo. blo mi je ful mrzlo, najprej sm bla šibka, pol sm se pa kr navadla na to in sem se dobro počutila, čeprav sem bila švoh. sem se tudi klistirala. zadah sem mela iz ust, zato sem pila metin čaj. in še zame pomemben podatek - bila sem študentka. pomoje zdej s službo ne bi mogla tega spljat, ker ne bi imela dovolj energije. več kot 1 teden pa sploh ne bi poskula sploh.
mislim, dosti je za premislit in preštudorat. je bolj duhovna izkušnja, tko da če nisi tak tip človeka k je prpravljen pol dneva "premeditirat" pol ne vem, če je to zate.