Zanima me kakšno navado imate vi glede obdarovanja prijateljčkov  vaših otrok?

Jaz sem mnenja, da naj se podarja kaj manjšega, pa še to tistim prijateljčkom s katerim se moj otrok redno videva oz. igra, enkrat na teden, na 14 dni. V času pred novim letom pa se vedno pojavi problem ker se nekatere izmed mojih prijateljic (ki imajo otroke) in se vidimo mogoče enkrat na 3,4 mesece, "odločijo", da je čas, da se dobimo in potem mojemu otroku kupujejo oh in sploh darila. Meni se to zdi neumnost, ker se potem pričakuje, da tudi jaz njihovim otrokom moram kupiti oh in sploh darila, kar pa meni ne pade na misel. Sem mnenja, da z darili res ni treba pretiravati ( v smislu da je treba obdariti vse ki jih poznaš, pa tudi otroku ni treba da dobi darilo čisto od vsakogar), pa tudi finančno nisem v taki situaciji, da bi zdaj noro zapravljala. Potem pa je nerodna sitaucija, ko bi jaz drugemu otročku podarila kinder jajček ali kakšno drugo čokoladico, vem pa da bo moj otrok dobil ne vem kake hude kocke.
Pa ne me narobe razumet, ampak gre samo za tiste s katerimi se res redko videvamo.

(in si posledično tudi nismo preveč blizu).

Kaj bi vi storile v tem primeru?

Midva kupiva le mojima nečakinjama, ker smo si res blizu. Ampak eno majhno malenkost - tudi bratu in svakinji. Svakinja pa tudi kupuje večja darila, a je moj dejal: če hoče - pa naj - saj sva ji že večkrat rekla, da naj bo v manjšem znesku, a ona se hoče izkazat (čeprav sva finančno midva višje). Res, da je najmanjši krstna botra, a sva ji rekla, da naj to ne bo vzrok. 

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Pri nas je navada, da se drugim otrokom da kakšna malenkost .
Bodisi kakšne sladkarije, nogavičke, kakšna mala igračka, ali pa kar kaj večjega za vso družino skupaj. Kakšna družabna igra, 2 kilska nutela  (za večje družine seveda),...
Nikakor pa ne kupujemo daril kar povprek, ker so potem tudi otroci vsi zmedeni in ne vejo več od koga naj realno pričakujejo darilo in od koga ne. Pa tudi preveč je vseh stvari in izgubijo svoj čar in pomen. 
Jaz bi na tvojem mestu kupila samo malenkost - kot si rekla in bi potem staršem svoje mnenje tudi povedala - čisto tako prijateljsko.

Tudi jaz sem takega mnenja, samo malenkost. Še posebej če se ne videvate redno.
Še pri tistih s katerimi  redno obiskujemo bomo podarili kaj manjšega.

Meni gre to množično podarajanje daril kar na živce.

jih ne obdarujemo, razen kakšne sladkarije, če se slučajno vidimo med prazniki.

obdarujemo pa otroke iz žlahte in otroke dobrih prijateljev, s katerimi se redno videvamo in nam veliko pomenijo. odraslim pa podarimo kakšno malenkost, kot pozornost. tega se sicer ne držijo vsi in strašijo z nekimi dragimi darili, ampak midva se ne dava in kupujeva malenkosti (kot smo dogovorjeni) pa čeprav zgledava kot vesoljca.

sem pa letos nesla v vrtec darilčka za Avine 'sošolce' - male barvice s šilčkom (ki jih imamo v firmi za novoletna darila za otročke) in kinder jajček. je blo vredno za vse iskrice v malih učkah!!

Enako kot večina... Darila kupim tistim s katerimi se dosti družimo in seveda domačim. Za one s katerimi se ne družimo dosti pa samo kako čokoladko ali kaj podobnega... če se ravno najavijo na obisk. Saj vendar nimam čudežne denarnice ki se nikoli ne sprazni...

LP

Ne pretiravamo. Darila kupiva za bratrančevo hčerkico in za otroka dveh najboljših prijateljev, s katerimi se tudi drugače veliko srečujemo.