No, jaz imam pa tak problem:
težko izklopim službo, ko pridem domov. To izgleda tako, da mi sestra nekaj pripoveduje, na koncu vpraša za mnenje, jaz pa ji ne znam povedat, ker sem bila v svojem svetu in sploh nisem slišala, kaj mi pripoveduje...
Zelo bom vesela vaših predlogov, nasvetov ali izkušenj, kako to preseči...

a si plačana za to, da v prostem času delaš (premišljuješ) za službo?

_____________________________

Tri stvari so nam ostale iz raja: zvezde, cvetlice in otroci. (Dante Alighieri)

ne
saj zato pa prosim za nasvet
stvari želim naredit kar najbolje in potem težko neham tuhtat, kako bi zadevo lahko še izboljšala, ker čist not padem v reševanje zadeve

Najbrž si tak tip človeka. Enim je čisto vseeno, pa so v službi toliko, da tisto naredijo za kar so plačani, potem pa konec, drugi pa zadevo zelo resno vzamejo. Kaj pa vem, jaz večinoma sicer izklopim, ampak pridejo dnevi, ko ne morem, ker se prehude reči dogajajo, tako da te po svoje razumem.

Kako rešit? Najbrž tako, da lajf jemlješ bolj športno, ne preveč resno, ker ni smiselno se obremenjevat s stvarmi, ki ti uničujejo lajf, ti kratijo svobodo in srečo. Če pa imaš službo, kjer moraš neprestano razmišljat o njej, ti nikdar ne da miru, imaš pa dve možnosti - ostani v službi toliko časa, dokler ti nekaj ne da miru, pa boš za tisto vsaj plačana, izpadla boš kot ambiciozna in v resnici boš živela za službo......ali pa druga možnost, zamenjaj službo, ker ta ti ne da miru, saj ti gre očitno preveč reči na živce ali ni rešenih.

Sama sem podobna in sem imela kar nekaj časa težave, da sem znala odklopiti službo. Kot je napisala predhodnica: včasih pride tako, da enostavno ne moreš odklopiti in jaz sedaj doma povem, da sem imela težak dan, da mi še nekaj stvari roji po glavi in da prosim za malo 'tolerance'.

Ponavadi me vpraša kaj, jaz malo povem kako in kaj in najdem kakšno rešitev ali pa potem lažje preklopim na privat lajf.  Je pa težko in je potrebno kar zavestno odklopiti, drugače ni nič. Če ne drugače prej najdeš kakšno varianto kot pa, da konstantno razmišljaš o eni stvari. Ko greš domov si reci: ko pridem domov ne bom razmišljala o tem - se moram spočit. Kaj pa veš kje boš, ko se ti bo porodila ideja (dela tudi podzavest).