Se opravicujem, ker sem anonimna. Vem da gre to nekaterim na živce, vendar se trenutno ne želim izpostavljati bolj kot je to potrebno.
Gre namreč za to, da v službi doživljam hude pritiske in podtikovanja s strani svojega nadrejenega, ki želi na moje mesto postaviti svojo ljubico in asistentko, ki zaključuje študij. Dejansko izvaja nad mano nemogoč teror. Poleg tega je nad njim le še direktor s katerim pa sta v zelo prijateljskih odnosih in mu verjame vse kar mu ta natvezi. Ker nisem dobila izplačanih nekih dnevnic in potnih stroškov in še nekaterih pogodbeno določenih zadev, ter regresa sem podala pisno - zelo vljudno pisno opozorilo. In po enem tednu me pokliče direktor k sebi-seveda se je prej posvetoval z mojim nadrejenim in mi pove, da nekatere od teh zadev v dopisu mi sicer mora izplačati, da sigurno pa se ne strinja z vsemi postavkami dopisa in da predlaga tudi, da sporazumno prekinemo delovno razmerje, ker ne sodelujemo dobro in smo vsi nezadovoljni.
Sem mu rekla, da potrebujem čas za razmislek.
V naslednjem mesecu imam zeleno luč, da po splavu zacnem spet delati na dojencku. Ne morem zdaj pristati na neko sporazumno prekinitev, saj bi ostala brez vseh prihodkov. Ne morem pa pri vseh teh pritiskih tudi delati v podjetju, kjer sem od kar delam tukaj zaradi živcev izgubila ze skoraj 10 kg in sem živčna razvalina. Ker pa si želim zanosit, pa si nisem upala pustiti te službe.
Kaj bi vi na mojem mestu?

Šla bi do svojega zdravnika mu razložila situacijo in šla na bolniško. Če bi mi v tem času še uspelo zanosit bi šla na bolniško zaradi nosečnosti, potem pa v porodniško in si iskala drugo službo. Bi bila pa zelooooo previdna in vedno doma razen takrat, ko bi šla na pregled, ker bi te 100% preverjali.

Sem razmišljala da bi to storila. Sicer bo takoj jasno, zakaj sem to storila in da se izogibam odgovoru kaj sem razmislila. Verjetno pa mu ni pametno povedati načrte z zanositvijo ali pa mu celo reči da sem že noseča in da bom na bolniški-s čimer on tako nima stroškov ko pa bo konec tudi porodniške, pa se ne vrnem nazaj ampak dam odpoved takrat?
Full scenarijev imam v glavi pa ne vem natančno kako bi postopala, da se ne bi opekla. Ker pri 30-ih letih si pa res ne morem privoščit iskat nove službe, pa spet določen čas, pa potem čakaš na nedoločen, pa potem spet čisto iz etičnega vidika ne moreš takoj zanosit in bom stara 35.

Ti kar lepo počakaj, da vsaj poskusiš bit , potem pa takoj na bolniško. Ne dajaj nobene odpovedi zdaj niti nobenega papirja ne podpisuj, brez da ga dobro preštudiraš. Saj veš, drobni tisk pa to.

In če boš , rešuj situacijo po končani porodniški, ker mogoče pa službe ne boš takrat dobila, pa lahko bo  bolančkan in boš nonstop na bolniški zaradi njega.

Jaz na tvojem primeru nebi podpisala nobenega papirja, ker ostaneš brez vsega, da imaš pa novo službo pa tudi ne pišeš.Tudi s strani zavoda ti odpadejo vse pravice.Žal.

Ali pa seveda to. Fajn bi pa bilo, da imaš odločbo od komisije, da ti je dovoljeno gibanje v kraju bivanja. In se mirno sprehajaš naokoli.Brez vrečk iz trgovine seveda.

niti slučajno ne podpiši. če te hoče vržt ven naj te vrže. če sporazumno podpišeš ti tut podpora ne pripada. kar vržt te pa tut ne more iz lepga mira in pol na isto delovno mesto zaposlit novo babo. tko da ne bod neumna raj hit probi zanosit, zviz na bolniško porodniško pol pa začni novo službo iskat že med porodniško tko da te ne bo sploh več nazaj!

Vsekakor poslušaj nasvete od Lare, ker ima popolnoma vse prav in boš res na zeloooo slabem, če se boš strinjala z odpovedjo.

_____________________________

Moja punčka je moja največja sreča.

Odpikala svoje ure in čakala na porodniško.

No, saj sporazumne odpovedi nisem mislila dati, ker to bi bilo res neumno od mene.
A naj grem na bolniško in upam, da mi rata zanosit brez da prej sestankujem z njim, ali naj mu prej povem da sporazumno ne bo šlo?
Kaj pa če grem v bolniško in mu napišem in pošljem dopis v katerem mu povem da njegov predlog o sporazumni odpovedi žal ne morem sprejeti, da pa želim, da se mi nakaže regres in tiste dnevnice itd. v nekem določenem roku?
Grozno je, ker ljudje res večinoma nimamo izkušenj s takimi zadevami in ne vemo kako postopat ko v kaj takega pademo.  

Ko si na bolniški, mu samo sporočiš, da te pač ni in konec debate.
Nimaš kej urejat med bolniško, še najmanj pa podpisvat. Karkoli dobiš domov, direkt do odvetnika. Da mu pošlje dopis in utihne, ker ve, da se ne bo mogel kar igrat s tabo.
Ne sekiraj se.

Hvala nati
Upam, da vsaj s ponovno zanositvijo ne bom imela težav.
Ko vsaj ne bi imela tega brezveznega občutka, da sem ob takem ravnanju ista kot oni. Saj vem, da ni prav da se sekiram, vendar podzavest dela.

Draga aninimna, mislim da so ti punce pred mano že svetovale in jaz se z njohovimi nasveti strinjam. V oči mi je pa padel en tvoj stavek, mimo katerega ne morem ˝čakaš na nedoločen, pa potem spet čisto iz etičnega vidika ne moreš takoj zanosit in bom stara 35˝. Vsak mora poskrbeti zase, za svoje potomce, za svojo srečo.... in mora biti etičen najprej do sebe!!!! Kaj ti bo koristila služba za nedoločen čas, če boš ti etična do delodajalca,  sama pa zaradi starosti in morebitnih  zdravstvenih težav brez otrok???

Imaš prav! Ste mi pomagale punce, hvala vsem.

Sem bila pri zdravniku in razložila situacijo, pa mi noče dat bolniške več kot do konca tedna. Je rekel, da bo napisal da sem v depresiji, naj si doma odpočijem, da prav dolgo pa te bolniške ne morem vleči.
Tud pri odvetniku sem bila, ki mi je predlagal naj podjetje enostavno tožim in naj grem na bolniško-tako kot ste mi ve predlagale zgoraj.
Ja zdaj mi bo pa zdravnik otežil že tako  situacijo.

več glav se veš stvari spomni. kakšni predlogi?

Naj ti bolniško da ginekologinja, glede na to da si imela probleme (splav pa to) zna bit da ti jo bo prej dala G. kot zdravnik. Pa reci ji naj ti da še napotnico za psihologa (zarad splava in potrtosti po splavu) Pol ti pa še on lahk da kak teden bolniške.

Točno tako. Pa zdr. naj ti da napotnico do psihiatra. Sej ni nič kaj takega.Vsakega lahko doleti.

Predlagaš, naj ginekologu povem v kakšni situaciji sem se znašla in ga prosim, če mi pomaga pri bolniški do zanositve in potem tudi napiše bolniško, ko bom zanosila, ali mu ne povem v kakšni situaciji sem se znašla in rečem, da imam psihične težave zaradi splava?

Sem mislila, da bi osebnemu zdravniku tudi predlagala naj mi napiše napotnico za psihologa. Morda bi ga pa toliko še premaknila.

Toliko stvari imam v glavi in tako obupno iščem rešitev, da sploh ne morem več zbrano razmišljati.

Predvsem pojdi v petek nazaj k zdravniku in mu povej, da nisi sposobna v službo. Reči mu, da ne moreš spat, te muči nespečnost, nemirnost, si živčna, depresivna....skratka jokaj!!!In potem prosi za specialista, kateri ti bo dal bolniško naprej.

Psihiater ali psiholog?
Je razlika?

Ma k obema grem če je treba, samo da se izvlečem zdaj iz tega položaja.

Psihiater. Povej da veš, da ga rabiš, ker se ne vidiš niti doma več ne. Jokaj!

Ja saj, povedala bi mu dejansko stanje!
Spim ne oz. se zbujam ponoči in razmišljam o službi. Jem ne, ker me boli želodec od same nervoze. Ljudje okoli mene delajo z mano v rokavicah, ker sem kot tempirana bomba itd.

Glej anonimna:

meni je po 2 ss ginekologinja sama predlagala BOLNIŠKO pa ne samo 1 teden kukr bi mi pripadala po čiščenju ampak občutno več, ker je videla kako me je prizadelo. Ker pa se poznam in sem vedla da bi doma sam safr furala in se smilila sama sebi sem šla raje delat.
Poleg tega mi je tudi predlagala psihologa, eventuelno psihiatra. Ker pa sem se v tem času ločevala (dolga zgodba, mož je zahteval ločitev še ne 10 dni po 2 ss) mi je odvetnica to odsvetovala.

Torej:
ti lepo pejt k G. mu povej tako kot je, da te je splav blazno prizadel, da si želita delat na cvilipiliju n˙2, da te služba utruja in stresira, da sam jočeš, ne moreš spat, da si nervozna itd..., da če ti lahko da kak teden bolniške in napotnico za psihologa ali psihiatra.

Ko boš enkrat pri psihiatru ti konec koncev on lahko odredi bolniško.

Ko si enkrat na bolniški si pa doma. Pa konc.

Dajte mi prosim pomagat še pri eni odločitvi.
Ali je bolje da grem k direktorju in mu rečem, da sporazumne odpovedi ne bom podpisala, da naj mi izplača kar mi je dolžan in postavi na moje mesto kogar pač želi. Da ga ne bom sodno preganjala in mu poslala inšpekcije, če se strinja, da sem na bolniški in kasneje na porodniški, kar njega nič ne stane, ter da se ne vrnem nazaj v podjetje in si med tem najdem drugo službo ali pa naj me takrat on odpusti oz. ukine delovno mesto.
Ali kot ste mi zgoraj napisali, da se nič ne menim in enostavno poskusim vleči bolniško dokler ne zanosim in potem rizično nosečnost?

Res sem zmedena in ne vem kaj je najbolje