Velika večina stalnih na  forumu  se bo verjetno spomnila moje teme. Mož je zahteval, da naredim splav, ker je tako bolje za najin zakon, da se ponovno najdeva skupaj. Jaz sem splav naredila zaradi sebe, ker nebi mogla prenesti, da bi bila dva otroka brez očeta,  če bo  šlo tako naprej bo samo eden. In sedaj je prišlo do tega, da bi on živel tako kot do prej in da bi začela na novo graditi najin odnos. Naj povem, da sva skupaj 15 let. Da bi se imela ponovno rada tako kot prej. Jaz pa ne vem kako mu naj odpustim.  Pri najtežji stvari mi ni stal ob strani, ni šel z menoj čeprav sem ga prosila. On je dejal, da ne morava imeti otroka in konec.  Kako naj ga imam rada tako kot prej? Kaj naj naredim? Kako naj to pozabim? Kadar ga pogledam ali da me pokliče se spomnim na to.  Po eni strani bi naredila vse, da bi bilo tako, ker ne želim razdreti družine, po drugi strani mi pa srce pravi da ne gre. Koliko je kdo pripravljen narediti za družino, za odnos?
Je sla katera skozi to in potem še lahko ljubila?

Odvisno, koliko je zdaj tebi ta splav pomenil. Če te je mogoče mož prepričal v to, da si se potem tudi sama strinjala, da je bolje tako in daš vam trem morda še kakšno zadnjo možnost, kejr je bil (ne vem kako) otrok spočet brez njegove volje, potem bi verjetno lahko "oprostilla". Če pa je tebe ta odločitev zelo prizadela in boš zaradi tega sedaj težko živela ter si očitala vse življenje, potem pa mu jaz na tvojem mestu ne bi mogla odpustiti.
Ne vem, ampak se mi zdi, da imaš prav, da se je pozalo, koliko ti v kriznih situacijah tvoj mož stoji ob strani.

Oprosti, jaz te sploh ne morem razumet. Že na prvi temi, ki si jo odprla, sem se spraševala, ali boš splav naredila samo zato, ker si tako želi mož. In točno tako si naredila. Očitno tebi ni bilo do tega. Se pravi, da nimaš rada niti sebe in ne vem, kako lahko imaš rada moža. Če bi mu tako hudo zamerila (ok, če si brez službe in to, bi razumela splav), ne bi ostala z njim in čakala - kaj, da se bosta ponovno zaljubila? Sori, ne razumem.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Tudi jaz te ne morem razumet ,sorry.Poglej si kar si napisala pod drugo temo 22.11 in imaš odgovor itak na dlani!

Jaz tudi ne razumem .
Zame bi bilo najine ljubezni konec že v trenutku ko bi zahteval splav.

Vem, da me ne zastopite. Splav sem naredila ne zaradi njega ampak zaradi sebe. Jaz nimam službe imam enega otroka in nebi šlo z dvema. Po eni strani pa mi ni enostavno da se zakon razdre.  Pred otrokom naj bi se našla nazaj, da bi se ljubila tako kot sva se. Da otroka ne morava dobiti v tako situacijo kot je. Sprašujem pa samo  če je imela kakšna podobno situacijo in kako je potem naprej živela z možem. 

Meni je vse postalo kristalno jasno takrat, ko si napisala, da ti v kriznem trenutku ni stal ob strani.

Če mi nekdo ne stoji ob strani v težkem trenutku, ga tudi takrat ko sem srečna ne rabim. To je moj moto in preko njega ne grem. Pa ne zato, ker sem si to zabila v glavo, ampak zato, ker to čutim v srcu.

Ti pa sama pri sebi razčisti, koliko ti mož pomeni, ga še ljubiš ali pa je ljubezen umrla. Nihče ti ne more svetovat, ali naj ostaneš z njim, ali ne. Odgovor se skriva v tvojem srcu.

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Upam, da si zaščitena, da ne boš čez par mesecev spet delala splav.

Ja otrok je bil načrtovan. Potem pa se je v družini zgodila smrt in to ga je čisto udarilo. Že takrat je govoril, da bi še počakala na otroka (nisem še vedela da sem noseča). Ampak je že bilo to to.  Da bi najprej uredila vse zadeve, da bi se našla.

Aja, hm, a potem je on tudi imel fejst stresno situacijo? Samo vseeno ne vem, kako lahko to vpliva na vajin odnos. Kar naenkrat. O.K., verjamem, da bi se zaprl vase in mogoče tudi zavračal otroka zaradi stresa, ampak da bi pa vajin odnos kar naenkrat bil pod vprašajem pa da se je treba kar naenkrat nekaj iskat ... ne vem, ampak ne zdi se mi iskreno vse skupaj. Čeprav tule nekaj "ugotavlja" je res brez veze, ker v resnici je lahko vse skupaj čisto drugače, vsaka lahko prebere in razume tvoje pisanje drugače, ti pa si morda hotela pa spet čisto nekaj drugega povedat.
Tako da jaz mislim, da ti vseeno sama najbolje veš, kako in kaj, mi ti tu ne moremo čisto nič špomagati in je brez veze se zanašati na naše besede in  v resnici upoštevati kakšen "nasvet". Ker resnično življenje je po moje čisto nekaj drugega, kot tele pisarije tukaj. In tvoj problem je resničen, zato ga boš v resničnem svetu najbolje znala rešiti sama.