no eno vprašanje...čist tako mi je prešinilo, k vidim da se takih stvari veliko dogaja....
pa recimo se postavimo v kožo kake mladenke....

skupaj živita s partnerjem, se imata rada in imata vse, oba sta zaposlena, in počasi vama v skupni zvezi manjka še otrok. oba si jih neskončno želita... ko pa pride do tega, da bi jih imela, se pa desc začne puntati, in reče da pa še ni čas za to....

kaj bi ve naredile?
bi partnerja (tega kk ga imate neskončno rade) čakale, da dobi to željo po otrocih, ali bi počasi začele pakirati kufre?)


Kaj bi jest naredila: če bi se resnično postavila v ta element, bi pomoj obmolknila,... mislm, da rbi ga en mjhn čas čakala, da bi dobil željo oziroma pogum za to... vendar nevem če več kot 1 leto...

kaj pa vi/ve?


_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Ja bi čakala en čas, samo na dolgi rok, pa ne bi mogla biti z nekom, ki si ne želi otrok.

_____________________________

Ponosna mamica Aneju in Jakobu.
--------
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(T. Pavček)

Jaz bi prej rekla, da ga je zgrabila panika. Ko bi bil postaljen pred dejstvo, da bo otročiček čez 9 mesecov prijokal na svet, bi se pa vseeno veselil.

zanimal bi me razlog zakaj si ne želi otrok?saj silit ga ne morš.pomojem bi počakala nekaj časa...če je odgovor še vedno ne pač spakiram.

_____________________________

življenje je eno samo.zato uživajte...

otrok je velika odgovornost in oba starša si ga moreta želeti. če imaš partnerja rad, potem počakaš da še on odraste.

ljudje nimamo želje samo po otroku, ampak po nadgradnji partnerske vezi. vsaka partnerska vez pa ima določene stopnje.


_____________________________

iz malega zraste veliko

Moški smo večni otroci, zato se lahko precej načakaš.

Tezko bi rekla, da mi otrok "manjka".

Prevec subtilna stvar je to, da bi lahko govorila o manjku, tako kot npr. manjka mi se vikend na morju in bom imela vse.

Puntanje komot razumem. Ceprav je imeti otroka nekaj najbolj naravnega, je na trenutke tudi nekaj najtezjega. Tako da razumem dvom.

Mene je moj čakal 8 let.  Pa sem stalno govorila, da jih ne bom imela spljoh.

Bravo!

Ampak je pa vseno drugače ali žena čaka moža ali obratno.

Poznam kar nekaj primerov, ko so punce vztrajno čakale in čakale, da fant odraste. Ko so se načake in bile stare proti 40, so si pa desci omislili mlajši model - eni so se potem še pustili čakat, ali pa so imeli otroke z drugo takoj, tako da očitno sploh ni bil problem v otroku.

Ne vem, jaz bi verjetno želela vedeti razlog in čakala nekaj časa, vsekakor bi bilo pa vse to zelo odvisno od moje starosti in želje po družini. Pri 25ih bi verjetno kar dolgo čakala. Pri 35 pa ne preveč.

Eh, dosti moških je takih, da se ustrašijo odgovornosti. Tudi pri nama je bilo tako, da sem ga morala malo podrezat in ga obdelovat na en tak pravi, ne preveč vsiljiv način, ker še kao ni bil pripravljen. Pa sva ravno tako imela vse poštimano, hišo, službe... Res pa je meni že biološka ura tiktakala.
Samo potem je imel čas, da se je pripravil na očetovstvo, ker je kar trajalo, da je prišlo do njega. In danes je najboljši očka pod soncem. Za svojega sinka seveda.

Ja. Moške je treba porint v vodo, da splavajo. Samo je treba ocenit, ker če se ti utopi je problem. Ker eni bi plavali pa se bojijo, drugi pa ne in ne bodo plavali. Morda v kakšnem drugem bazenu.

ja res, jest sem imela prijatelja, k je reku nikakor takoj otroka.. potem pa je eno spoznal, in ga je zacelo mikati, da bi ga pa imel.. pa ga ona kuj ni hotla, potem je pa kr naenkrat rekla, da bi pa naj poskusila... (pač na polhn)
pa je kolega sam reku, da sploh ni upal... pa si je full želel otroka, samo preprosto ni in ni upal, potem pa se je le enkrat opogumil.. poj je pa reku, da poj naprej pa ni več problem..

problem je prebit led.

itk, daje otrok obveznost, in da se moras kasnej marsičemu odpovedat (tako pravijo ) samo... koliko časa čakat na to da pa bo pripravljen tudi on...

oziroma kdaj si sploh 100% pripravljen, a sploh si kdaj?
najprej hišo, potem službo, potem se malo v šolo, potem bi avto, potem bi vikend nekje, potem bi potoval, bio.loška pa teče in nič ne reče, .....


_____________________________

**najraj**

"A baby is something you carry inside you for nine months, in your arms for three years and in your heart till the day you die."

Tudi mene je mož čakal kake tri leta. Potem me je pa vendarle zagrabilo.

Nikoli.
Ker zivljenje je stalna sprememba. Ne mores biti 100%; to je samo iluzija ali pa izgovor, da necesa ne naredis.

Hm, ne predstavljam si čisto, kako bi do tega prišlo, ker sva se o otrocih pogovarjala že od začetka, tudi to kdaj približno bi si jih želela in sva se oba vedno strinjala, tako da je odločitev prišla čisto spontano... In to z vsemi fanti, s katerimi sem bila. Če bi fant rekel, da si otrok sploh ne želi imeti nikoli, bi mi itak že od vsega začetka ne bil zanimiv. Če bi se to naenkrat spomnil, bi bila pa čisto paf in verjetno bi odšla, ker bi imela občutek, da mi je ves čas lagal.

Če pa otrok ne bi hotel met še čisto takoj, bi razumela, saj ni treba, da začneva ravno isti mesec... Ampak v nekih razumnih mejah;) Leto bi verjetno počakala, 5 let pa gotovo ne.

Kako bi reagirala, je odvisno od dveh stvari:
prvič, kaj bi bil vzrok tej nenadni spremembi s strani moškega: ali ga je strah, da bo izgubil mladost, svobodo,... ali pa ga skrbi, da ne bo dober očka, ne bo zmogel dati otroku dovolj finančne, čutvene, vzgojne podpore, ipd. Če prvo, potem pač za otroka še ni pripravljen, ker mu je trenutno pomembnejši on sam, če drugo potem je pripravljen, samo malo spodbude (ali časa) rabi.
Druga stvar, ki bi vplivala na moje čakanje, pa je, koliko bi bila stara, oz. kako močno bi tiktakala biološka ura. Pri dvajsetih kakšno leto, dve, tri gor ali dol običajno ne pomenijo veliko, pri 35.-ih pa se že kar pozna. In glede na to, da je biti mama meni osebno zelo pomemben del življenja, v slednjem primeru ne vem, če bi bila sploh pripravljena čakat.

No, v real life se je vse poklopilo tako, kot sem si želela in takrat, ko sem si želela .

Ne bi vedela kako dolgo bi ga čakala, ker je bilo pri nama ravno obratno ... je 10 let starejši od mene in če bi bilo čisto po njegovo, bi bila sedaj že drugič noseča in ne prvič ... samo je razumel, da želim najprej diplomirat in je čakal ... sicer moji plani (najprej diploma, potem pa otroci), se niso čisto uresničili, saj imam še en izpit in diplomo, ampak če se zgodi, se zgodi in zdaj že komaj čakamo december, ko dete priveka na svet, če bom pa zelo zelo pridna, bom pa tudi svoj plan uresničila !!!

Zame je zveza v kateri dva nimata enakih želj glede tako pomembnih zadev POGUBNA. Imam dosti takih primerov kot dokaz in to prav v svoji neposredni bližini. Ni treba nobenega v nič silit-enostavno če nista na enaki valovni dolžini ne gre in to je to.