Pozdravljene punce!

Stara sem 25 let, in zelo si želim zanositi, prav tako je moj fant, ki je star 27 let!
Ampak proraja se nama vedno eno vprašanje, kaj pa če se ni pravi čas...
Imama oba službe za nedoločen čas, amak imama še obadva napisat diplome.
Živa zraven tašče in tasta, ki pa sta zlata. Svoje stanovanje si boma začela urejat čez kakšne dve leti, ker trenutno vrčujema, ampak res nimamo stanovanjske stiske, ne finančne.

bi se ve na mojem mestu odločile za otroka?



lp

Sigurno, kar veselo na delo, pa seveda tudi ni nujno, da bo ratalo takoj v prvo, tko da kar veselo na delo!!!

Ja. Kar veselo na delo.
Midva sva se za prvega otroka odločila, ko sem bila stara 24 let in še študentka, moj pa zaposlen za nedoločen čas in izredni študent.
Stanovanje pa sva si uredila v zgornjem nadstropju hiše.

Ja saj vem da ni nujno da bo uspelo v prvo , ampak kaj pa če bo , pa saj vem da nam nebi bilo hudega, ampak se mi zdi da smo danes vsi nekam na ziher.

Moja prijateljica je bila stara 25 let, ko se je poročila. Takrat je rekla, da je še čas za otroke in da bosta še kako leto malo sama uživala. Potem je bila stara pa 28 let in začela jamrat, da jima ne uspe. Sedaj je stara 33 let in jima na žalost še ni uspelo.

Ker me je njena zgodba izučila, sem si rekla. Sedaj imaš urejeno življenje (mož super človek, stanovanje je bilo končano, služba sicer za določen čas, ampak ni panike, vedno se nekaj najde) čemu bi čakala. S partnerjem sva se samo zmenila, da ne bova več uporabljala zaščite in ko bo bo. Brez psihiranja, brez obremenjevanja... Če nama je namenjeno bo ko bo.


_____________________________

27.8. 2008 se nama je pridružil čmrlj Uroš.
17. 2. 2010 pa še Blaž.

Ok, nabrž bo čudno zvenelo, ampak jaz se ne bi. Ampak, to sem verjetno samo jaz čudna. Jaz sem mojga sončka rodila pri 24ih in ga res obožujem, ampak če bi se lahko še enkrat odločila, bi počakala še vsaj 5 let. Ampak, saj pravim - to sem samo jaz čudna.

Jaz bi se odločila na tvojem mestu, oziroma jaz sem se že odločila  Kar v akcijo, ker res ni nujno, da vama takoj uspe. Ker mislim, da če imata vse tako urejeno, kot opisuješ in si tudi oba želita  , ni ovir. 

ja jaz sem bila stara21 ko sem bila prvič noseča,brez službe in še podnajemnica povrhu,zdaj bom imela 28 let in sem v tretje noseča.imava hišo jaz sem končala celo šolo ,služba,,, vse kar nama rabi. otrok ti da v življenju veliko voljo in pogon za naprej..dobiš cilje v življenju ki jih končno začneš uresničevat šele ko dobiš otroka.

Jaz se pa nebi, dokler nebi mela stanovanja zrihtanga vsaj tolk da lahko živim not. Sm tud čudna očitno
Sam jaz hočem met svojo družino na svojem. Živet po svoje.....
Leto dve pa tud ni glih doba....
Pa če je želja ful močna, se da tud hitrej zrihtat stanovanje. Če praviš da finance niso problem. Bi raj pol leta stislna, začela na otroku delat, pa stanovanje sprot rihtala....vsak mesec nekaj....
Pa čist tako....večina ki ima pri 27ih letih probleme z zanositvijo bi jih imelo tud pri 25ih. Ljudje imajo tud pri 18ih probleme z zanositvijo. Nima to glih neke veze z leti. No....če nis glih čez 35

Jaz sem bla ista. Vse pošlihtano, poročena, diplomirala, imava stanovanje, oba službi... Pa še vedno sem cincala, še vedno bi lahko čakala. Potem pa sva se odločla, da ne bova več zaščitena in ko bo, bo. No, bilo je v prvo in čez 3 mesece dobimo dojenčka. In je bil hud šok zame, ko je bil test pozitiven, ker bi še tok enih stvari rada naredila, dosegla... Potem pa sem ugotovila, da na otroka nikoli ne bi bila 100% pripravljena. In da bom vse tiste stvari, ki bi jih rada doživela skupaj z možem, sedaj doživela še z najinim otrokom. In se blazno veselim tega. Tko da, če si ga oba želita in če ramišljaš o otročku, potem je gotovo pravi čas. Veselo na delo

Ja maš vrjetno po svoje prav, ampak midva nisam tako, da bi nekaj na pol delala, vse ali nič. Tako da, ko se bo stanovane urejalo se bo tipi -top do konca. Živiva pa že zdaj po svoje kako nama odgovarja. Za finance pa je bilo mišljeno, da jih je za otroka dovolj ne za stanovanje ..., saj veš recesija..

Zakaj pa pol otroka kar na horuk?
Saj pravim, če je tolk financ da bi kljub otroku lahko se selili v svoje tip-top stanovanje čez dve leti, pol lahko pol leta-leto stisneš in si v stanovanju .
Kjer je volja, je tud pot

Drugače pa verjamem da živita že sedaj kokr vam paše. Sam veš....starši se fajn obrnejo k so otroc. Sploh če si v sosednji sobi. Sej hočjo sam prijazni bit pa pomagat, sam zna človeka motit. Ker si želi miru s svojo družinico. Da se spoznajo, navadijo en na druzga....brez pametnih nasvetov in opazovanja tašč in mam. Skoči mal na DIPO kkšno zgodbo prebrat

Sicer, pa kakor se bosta odločila, se dajta tako da bo za vaju prav. Mi smo sam opazovalci. Sama najbolj vesta. Vsedta se pa pogovorta.

< Sporočilo je popravil brisačkarca -- 28.2.2009 17:15:14 >

Jaz bi rada sam dodala da verjetnost zanositve pri ženski začne po 30 letu padati, tko da ima vse vezo z leti.

No....do tam je še 5 let

Mi2 sva diplomirala, naredila še podiplomca, zgradila bajto, prepotovala svet...in potem je prišel na vrsto otrok. Pa sva ga čakala, čakala, čakala...no, tudi dočakala - ampak šele pri skoraj 40-ih.
Če bi bila še enkrat 20, pa imela za fanta sedanjega moža, ne bi oklevala, pa tudi če ne bi imela še čisto nič svojega.

moj odgovor je: JA!

Punca, če si oba želita , potem tukaj ni vprašanja, da ti nebo čez leto ali dve žal!

sem v isti dilemi. stara sem 25 let,z možem živiva pri njegovih starših, vendar ta mesec začnemo delati stanovanje. naslednji mesec sem dobila zeleno luč za zanositev (pred 14 dnevi odstranitev pregrade), vendar pa me teži ker dokončujem diplomo, se pripravljam na izpite, stanovanje delava poleg tega pa že 2x spontani splav... ne ravno najboljše dispozicije... uglavnem glede na težave iz preteklosti bova zdej verjetno počakala na , ker ni blo v času moje nosečnosti nič od mene  in sem samo ležala in omedlevala...

res je tko kot je ena napisala, ko je otrok se marsikaj spremeni... tudi ti, pa boš mal živčna pa otroček joka... pol ti pa še kdo kej reče, ko ti hoče pomagat ampak ne rabiš da ti kdo pamet soli najlažje je da si na svojem


je pa najlepše če te nosečnost preseneti, tako kot je naju prva - pri 23 letih... zvečer ŠOK, zjutraj sem se pa že veselila in kupila prve copatke tako je najlepše, žal se je prehitro končalo za naju... to pa se vse planira in sploh ni zanimivo. ko sem drugič zanosila sem vedla po 14 dneh nosečnosti, res, ker sva namenoma zanosila in simptome sem poznala.

z leti nas zapušča spontanost... preveč planiramo - vidiš, tudi jst sm začela, poleg vsega me je pa še strah kako bo v tretje, da se ne bo slabo končalo (mislim da je to glavni razlog da čakava).

morda naju pa preseneti med urejanjem stanovanja... to bi bla najbolj vesela... in tako predlagam tudi tebi. ne načrtuj preveč - ali pa uporabi manj zanesljivo metodo zaščite... tako te lahko hitro lepo preseneti

kakorkoli se bosta odločila, vama želim vso srečo

Ne čakat! Kar takoj v akcijo,..ker potem ko ti morda ne bo uspelo v prvič,drugič,desetič in bo mimo eno leto poiskušanja (želim ti da ti uspe v prvo seveda!) i ti bo blazno žal!!!
Tudi midva sva bila podnajemnika,pa sva rekla NE dokler nimava svojega stanovanja,pa sedaj ko imava svoje,sva rekla ne zaradi sluzbe,pa tega pa onega.... Zdaj pa delava na otročku pa kar ne rata in ne rata in mi je žal za vsa izguljena leta ko sem zaradi tega in onega rekla NE.
No saj sva mlada jaz 25 on 31 ampak vseeno bi nama pasal ze en otročiček,...
Takoj pejta v akcijo..;)

_____________________________

Čakamo +

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

IZVIRNO SPOROČILO: prestige

bi se ve na mojem mestu odločile za otroka?


JA

Jaz sem tudi imela ga hitro pa mi ni žal.

Glede na tvoje razmišlanje se ne bi odločla, diploma, pa tip top stanovanje in ... z otrokom tip top stanovanja ne bo, če te že sedaj muči recesija.

Glede zanositve pa toliko, meni sta G in zdravnica na polikliniki pri mojih 20 leti rekla, da bom zelo zelo težko zanosila zaradi policističnih jajčnikov, pa sva se s partnerjem odločla za  pri mojih 31 letih in rodila sem prvič pri 32 in drugič pri 34 letih. 

Kdaj je sploh pravi čas za otroke? Za nekatere pri 25 za druge pri 35. Mislim, da je odločitev zelo individulna in odvisna od tega kaj hočeš v življenju. Jaz se pri svojih 25 nikoli ne bi odločila za otroka in s takratnim fantom tudi hvala bogu, da se nisem. Pa vendar, če bi lahko izbirala vse pogoje in okoliščine bi imela otroka pred 30 letom, a življenje gre svojo pot in vsak jih ima ob svojem "ta pravem" času.

Prestige,

meni je ful, ful, ful žal, da se nisva odločila za otroka, ko sem bila 25, pa še nisem takrat diplomirala, niti denarja niti stanovanja nisva imela. S tem sem povedala vse, a ne?

PS Stara sem 33 in pol, še brez otrok...