Prosim za kakšen realen kometar, kako ste prebolele in brez skrbi hodile v službo, ko ste oddale otroka edinca prvič v vrtec.
Imam malo reme in strahu sama pri sebi, mož pravi, da bo vse ok, saj se bo navadil.
Jojme no, menda res.
Kaj pa kakšni vitamini proti prehladu in boleznim???
Hvala vsem

Sem jokala ko sem prišla domov. Sem se pred otrokom komaj zadrževala. Otrok je lepo sprejel vrtec brez jokanja in nismo rabili privajanja nanj.
P naj ti predpiše bronchumunal kapsule,je pa za plačat

Jas sem bol jokala kot  , ona ni nič . Se je pa stvar obrnila zdaj po 4 mesecih, ko noče več sploh od hiše ker misli da gre v vrtec. Zdaj je dobila domotožje in joka skos ko pridem po njo  . Pa skos je bolana, pred vrtecem niti enkrat antibiotika al česar koli drugega, zdaj v 4 mescih pa 5-ič je antibiotik

_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

Odkrito. Nisem imela kaj prebolet. Hčerka je nadvse rada hodila v vrtec od prvega dne in nisem imela nobenih skrbi, ker sem vedela, da je tam dobro za njo poskrbljeno in uživa. Nekaj časa smo imeli celo problem, ker je jokala, ko smo jo prišli iskat v vrtec in ni hotela domov. V vrtec je šla, ko je bila stara 26 mesecev.

Pri dveh letih in pol je kar šlo. Huje je bilo pri letu in pol, takrat sem ga pa ven vzela za eno leto.
Po moje je največ odvisno od vzgojiteljice. Če ga bo ta znala obrniti, bo vse O.K.

Aja, za odpornost mu pa lahko daš Echinax bimbi, to je sirup iz ameriškega slamnika in je čisto naraven. Povečuje pa odpornost organizma.

Kar se tiče prebolevanja... malo me je stiskalo, ampak sem se jaz dobro razumela z vzgojiteljicama in sem jima zaupala, pa je nekako šlo. Itak nisem imela druge variante.

Kar se pa tiče odpornosti:
najprej počakaj, da boš videla, kako sploh je. Ne kar filat otroka z nekimi preparati, sploh pa ne kar na blef delat kuro z Bronchomunalom. Dejte no...

Dve punci imam od 10. oz. od 11. meseca v vrtcu, pa nismo imeli nobenih težav z boleznimi. Nikoli. Tamala je zbolela zdej med prazniki doma, v vrtcu nikoli.

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Pri nas se je manjša kriza pojavila po cca 3 mesecih, ko je bila v vrtcu, ampak nič posebnega. Sama sem se kar hitro navadila, da je v vrtcu, mi je bilo pa kakšen mesec kar hudo. Sem imela slabo vest...non stop. Zdaj vidim, da čisto brez potrebe.
Druga stvar so pa bolezni. Midve sva bili prvih 6 mesecev bolj ali manj ves čas bolani. Enkrat ena drugič druga. Pa je minilo tudi to. Zdaj je že leto in pol v vrtcu in redko bolna.
Za odpornost ti priporočam BIMBI -amariški slamnik in PIKOVIT. Mi čez zimo kombiniramo oboje in se obnese.

Moj je šel v vrtec septembra, star 2 leti in 7 mesecev.
Niti nekrat nisem imela težav, da mi je bilo hudo, ker je šel  vrtec, kaj šele da bi jokala. Tega sploh ne razumem. Skrbelo me je kako bo on to sprejel, ne pa kako bom jaz sprejela, saj sem pri sebi imela razčiščeno, da je to zanj dobro in da je skrajni čas da gre v vrtec.
Pa tudi to da sem zaupala vzgojiteljicam je zelo veliko pripsevalo k mojemu dobremu občutku.

Mi smo začeli septembra lani, ko ji je do 2. leta starosti manjkalo pol meseca. Uvajanje smo imeli 14 dni, prvi teden sem bila praktično ves čas tam (do kosila), ven sem šla le na kratko, ker je bil strašanski jok. Meni se je trgalo srce. Pri nas je bila cela skupina novincev (14 otročkov + starši) in je bilo divje. Večina je hudo jokala, je pa res, da je bila moja Nika med zadnjimi, ki je nehala jokat. Drugi teden uvajanja na sredi tedna sem morala narediti rez in oditi za nekaj ur. Je jokala, ampak je vzgojiteljici in pomočnici nekako uspelo jo potolažit in ni bilo potrebe, da bi me klicali, naj pridem prej tja, kot je bil to nekajkrat primer z eno punčko iz iste skupine. Ne rečem, bilo je naporno, težko. Za vse - otročičke, mamice, vzgojiteljice.

AMPAK - sedaj je krasno. Nika obožuje vrtec in tudi z boleznijo kar nekako guramo. Do zdaj je manjkala samo 2x po nekaj dni, večjih težav ni bilo, pa ji ne dajem prav nikakršnih preparatov za dvigovanje odpornosti. Nisem ravno pristaš "kemije", take ali drugačne.

Do novega leta je bila moja Nika v vrtcu do kosila, sedaj pa tam tudi spi. To je bila naša družinska odločitev, ker pri nas ni bilo v bistvu potrebe, da bi šla v vrtec, ker imamo domače varstvo, ampak sva midva z možem tako želela. Odločitev je bila pravilna. Vsak dan znova sem vesela, ko vidim, kako rada gre Nika v vrtec in koliko pozitivnega od tam prinese.

Le glavo gor in s pozitivnimi mislimi. Pa zaupaj vzgojiteljicam. Boš videla, da bo šlo. Samo ne obupat po prvih tednih.