Dobrji dan 8)

Do poroda sem imela doma 2 psa, imam ju neizmerno rada, vendar ko sem bila danes primorana biti sama z njimi se mi je vse skupaj prav zagabilo!
Otroka nisem mogla nikamor položit da bi se plazil, vse povsod dlake....fuj! Prav smilijo se mi otroci, ki morajo to doma prenašat. Ok če ga pes povoha ali pa mu da lubčka, otroka pač umiješ....kaj pa dlake??? Kako naj dlake spravim iz otrokovih pljuč?
Kako to zmorete/dopuščate tisti, ki nimate takšnega luksuza kot je bil ponujen meni, da sem dala psa mojim stršem v varstvo:zmeden: (hvala ati in mami-rada vaju imam:love: )
Poznam žalosten primer, ko je ena družina zgubila svojo hčerko, ker so se ji dlake od domačega psa kopičile v pljučih in so jo zadušile, preden so doktorji lahko ugotovili kaj je narobe.
Še nekaj, ali pazite, da svoje pse redno razglistite in jih primerno cepite (ne samo obvezno cepljenje)? Puščate otroka samega s psom?
Kje je meja obvezne odgovornosti staršev v tem primeru?


lp
willma:sloncek:

torej, tudi jaz sem pustila psičko doma... še nisem čisto prebolela, ampak se veliko vidimo,... glede dlak - poglavje zase in ne vem, kaj bomo delali, ko bo šel naš čriček čez dva meseca k babici, saj je psička v stanovanju. kar se tiče pa glist,... dobi vsake tri mesece preventivno tablete proti glistam, pa tudi k veterinarju jo redno vozim na preventivne preglede. tudi zobke čistimo, oz jih peljemo brusit.

Ne misli samo na grde stvari. Otrokom psi, muce in živali nasploh pomagajo pri razvoju. Če bi vsi tako razmišljali, bi nihče ne imel v hiši živalic.
To je bil pač en primer od 1000, sori ampak tko je. Ali si kdaj pomislila, kam devaš svojega otroka spat? Koliko živalic je v postelji, pa še take, ki niso dobre za plučka.
Poanta je: V vsakem dobrem je nekaj slabega. Sprijazni se s tem!
Upam, da ne zameriš.:kuza:

NENAJANI, se strinjam s tabo. No, mi smo v stanovanju in imamo psa, ki kar precej dlako zgublja. Prvi otrok je zrasel ob njem, sem pač sesala malo več in je šlo. Za drugo je pa moja mama začela malo komplicirat in ko sem šla rodit, smo ga dali k njim v varstvo in je še zdaj pri njih. Saj ne rečem, je veliko bolj komot, me pa zelo peče vest. Mogoče bomo počakalli do pomladi, ampak domov bo prišel 10000000%. Pikec moj ubogi!!!

Mi imamo ravno tako dva psa na baterije v bajti...meni osebno to ni vec ok ravno zarad tamalga,ki se plazi po vseh kotih in cisti vse zivo :)...ampak ne gre vec drugace..psa bi umrla,ce bi jih postavla ven na mraz...tko da mi preostane le eno...pospravljanje in pomivanje tud po kolenih...in tko sem se bolj hvalezna za baby robcke :):)

hm...pri nas poskrbimo za cepljnja, pa za razglistovanje. Z dlakami je pa tko...vsak dan sesam, ker mi druga ne preostane:zmeden:

saj se potem navadiš, in ti je isto zjutri tako kot umiješ zobe, zagrabiš še sesalc in posesaš. pa če dam Tio na tla, e takrat posesam. To moram pa tko al tko že zarad kamina, ker če ne je svnjarija povsod.

sem pa že od nekdaj živela s psom, in ni variante, da bi ga za to dala stran.

Kaj pa tisti ljuje, kateri otroci vdihavajo strupe v zraku?Pa nič ne morejo ? Tudi otročkom se nalagajo v pljučkih, ne umrejo takoj, lahko p zbolijo...

Tko da mislim, da ena zdrava mera razuma, pa gre.

aja Tarica lahko preliže Tio po rokicah(seveda če je kdo od naju zraven, pootem pa obvezno rokice umit!). To ji pustiva ene 3 x na dan.

Le po obrazku ne dovoliva.

:kuza::kuza::kuza::kuza::kuza:

Če imaš psa, sprejmeš tudi odgovornost zanj. In psi spuščajo dlake, to veš že takrat, ko si ga omisliš. Naš kuža je bil pri hiši prej kot vsi trije otroci. Vsak dan sesanje, včasih tudi dvakrat. Pa ni problema. Enostavno si ne predstavljam, da bi šel pes od hiše zaradi takega razloga.

Pozdrav.
Moj oče je zrastel na kmetiji med živalmi:pa z njimni nič narobe
Jaz sem zrasla gor z psički in muckami_pa imam pljuča zagiftana od cigaret ne od dlak.

Moja dva sta zrasla gor med mucami_pa jima ni nič

Najmlajša je edina,ki ni bila deležna družbe živali_pa je alergik in asmatik_morali bi se preseliti na severni pol kjer v zraku ni cvetnega ali katerega drugega prahu.

Moj vnuk ima družbo trek kužkov in treh muck paje alergičen na kravje mleko.

Hvala mami in babi,da nam dovoliš, da s pomočjo družbe živalc smo in bom zrastel v socializirano osebo.

Neva6:rozica:

Jaz imam tudi psa v hiši in sicer to izgleda tako, da si običajno deliva isti kvadratni meter, ker hoče biti moj bajso skozi moja senca :love::love::love:
Ko bomo imeli dojenčka, verjetno ne bo dosti drugače oziroma bo oli imel še toliko večje veselje zasledovat mene in mojega :duda: povsod!! Je pa tako, da ga že sedaj ne pustim v otroško sobo (pa sploh še ne delava na :duda:), ne sme na kavč, na posteljo... skratka pravila veljajo že danes!
Kar se sesanja tiče pa tako: kot pupica TIA pravi, mi je sesanje kot umivanje zob 8) . Včasih tudi po 2x na dan , mojega :love: pa sem tudi že prepričala, da mu gre sesanje zeeellooo dobro od rok in ga ful pohvalim, ko vse posesa!
Jaz sem prepričana, da bo življenje s psom in dojenčkom zelo naporno, a ga imam preveč rada in on mene, da bi ga zaradi dlak, dala drugam.
:love::kuza::love::duda::love::kuza::love:
cuma

Meni osebno se pa pes ali mačka v stanovanju gabi in ne bi mogla nikoli tako živeti. Zunaj na vrtu pa ni problema. Tudi z lizanjem psa ali mačke otroka tako po rokah kot po obrazu si nisva na TI. Daleč od tega. Nagravžno. Ampak to je moje osebno mnenje, ki se ga seveda sme povedati, mar ne?

sme!!

Midva sva med mojo nosečnostjo iz zavetišča vzela kuža. Res prijazen, vse lepo in prav. Ko pa sem rodila, sem postala tako občutljiva na čistočo, da sem si 700x na dan umivala roke, Lee nisem upala pustit niti za it lulat samo s kužom, ven ga je bilo treba vozit ravno takratm, ko nisem mogla. Skratka po dveh mesecih sem ugotovila, da tako ne gre več naprej. Midva sva tudi imela gromozansko srečo, saj ga je vzela moževa mama, ki ima enega kuža iste pasme že od prej doma.

Skratka, malce nepremišljeno sva se odločila, vem, da si take obveznosti ne bom več naložila.

Jaz sem mnenja, da otrok in pes odlično pašeta skupaj. Zakaj ne bi otroku omogočili, da ima rad čimveč živih bitij? Ob pravilni vzgoji otrok lahko ob kužku v srčku odpre predalček za sočutje in pomoč do šibkejših in če bi to v današnjem svetu premogli vsi ljudje, potem bi bilo gorja veliko manj.
Kar pa se higiene tiče, pretiravati res ni potrebno. Pes mora biti v stanovanju čist, kar po mojih merilih pomeni približno tedensko kopanje oziroma po potrebi pogosteje, vsakič, ko se pride s sprehoda, se ga postavi v banjo in se mu umije tačke, pa seveda čistoča okrog posode za hrano in vodo ter potrebno razglistenje ter uporaba sredstva proti zunanjim zajedalcem. Sicer pa našemu psu, terierju, dlake skoraj ne odpadajo, v primeru, da mu, pa pač vsako dnevno poje sesalec. Samega otroka s psom, kar pomeni, da nimaš vsaj enega od njiju na očeh, pa itak ne smeš nikoli pustiti.
Je pa z otrokom in psom res kar precej dela. Pri nas to izgleda le malo manj kot z dvema otrokoma. Toliko je razlike, da kužu včasih, ko ga imaš dosti (ker te gnjavi za igranje po tem, ko si cel dan na nogah in v hudem tempu), lahko rečeš, da naj gre na prostor. Pa imaš potem slabo vest...

Ola

Mi bomo psa nabavili, ko bo Neja malo večja...Čez kakšno leto...

Jaz sem sicer že delala silo, da bi ga prej imela, pa je ati reko, da ne bom vsega zmogla...Hvala bogu je imel prav...ne vem kako bi še psa:zmeden: Verjetno bi bil revež kar malce zapostavljen...potem pa mu Neja ne bi bila všeč:zmeden:
Drugače pa me psi ne motijo...tašča in njen prijatl imata psarno...tako da bo okoli Neje vedno dosti psov...:bravo:

Jaz se strinjam s Splišni. Meni enostavno ni zneslo vsega skupaj naredit. Vse skupaj je še težje, če ponoči nič ne spiš, pa si potem malo razdražljiv, pa potem kakšno grdo kužku rečeš. Jaz sem imela grozno slabo vest.
Drugače pa se mi zdi kombinacija kuža otrok dobra. In sem zelo zadovoljna, ker ima Lea tako rada kužke (in nasplošno živali). Zdaj ko gremo k babici na obisk potem 3 ure skupaj božamo kužke, pa smo vsi zadovoljni - s kužki vred!

Vsak ima svoje meni osebno je pa tud to fuj in ne verjamem da bi lahko tako živela.Ampak če si pa že celo življenje navajen na to pol je pa verjetno ok....

Psa bi verjetno še prenesla, ampak mačke - ni šans.
Kolegica sploh ni vedla, da je njen tamau grizu mačko,ker se mu je zdela mehka in topla. Mački je pa ful pasal, ker se je rada crkljala. V bolnici so ji potem rekli, da domače živali pač niso za majhne otroke. Če jih pa imaš, moraš pa skoz gledat kaj počnejo ko so skupaj. Nikoli ne veš kdaj pokažejo svojo živalsko stran, ki zna bit zelo nevarna.
Ampak, kokr komu paše..:bravo:
Anja

meni pa kar naprej hodi po glavi, da kdor nima rad živali, nima rad....
je res, da je moja kuzika moja največja ljubezen takoj za možem in da še nimava otrok.
kaj pa vem. eno so dlake, ki motijo. ok, se pač sesa. drugo lupčkanje, tud ni konec sveta, se ga pač umije. mogoče bom potem, ko bom enkrat mela otrocka, drugace razmisljala in bom druge vsaj poskušala razumet. moja prijatlca videt ne more naše kuzike. pol pa pride, da bi jo njen 2 letni sin peljal na sprehod, ker majo vsi taaaaak radi zivali. mami so podturili enega psa, ki zraste na 70 kg, tak za rojstni dan, ga je njihov sinek dobil. pa je fajn, ko ga grejo pogledat enkrat na 14 dni.

oprostite, ampak, ce imas psa res rad, boš zorganiziral tako, da bo prav za vse. meni osebno se manj ali nic ne gabi lupcek moje kuzike, proti lupčeku kake po pepelniku in kakšnem kozarčku smrdeče tete.

Mi sicer nimamo psa, imamo pa muco, ki je bila vso nosečnost moja velika carta. Ko pa sem rodila, se je skoraj nisem mogla več dotaknit. Se mi je zdelo, da bom dojenčka s čim okužla, čeprav sem si kar naprej umivala roke.
Uboga muca!
Ko sem bila sama doma, je bila večinoma na zimskem vrtu, zdaj smo pa ugotovili, da tako več ne gre in jo spuščamo v dnevno sobo. A jaz ne odmaknem oči z nje, ker žival je le žival. Sesamo pa tudi vsak dan.
Saj si dopovedujem, da pa včasih niso nič komplicirali, pa so tudi gor zrasli. Mi je pa zadnjič mama pripovedovala, da je otrok nekek njene znanke neke zajedalce dobil v oči od mačke in oslepel, pa sem zdaj še bolj iz sebe.
Vendar, če smo se za muco odločili, pač moramo zdaj z njo živeti. Saj jo imata tako tašča pa moja mama in bi tako ali tako prišel v stik z njo.

LP

Pi-kica

Ko je bila moja mami majhna, je imela njihova svinja mlade. Nekega dne so enega pujska pogrešali..., kaj mislite, kje je bil? Pri moji mami v postelji, sta skupaj spančkala in se grela pod kovtrčkom. Mami še vedno pravi, da ni lepšega mladička od pujska, ki je tako ljubek, roza, topel... Aja, mami je še vedno živa!

Pa pujski so menda med bolj inteligentnimi živalmi. Kako lepo.

Ne gre se za to, da nimamo radi živali !!
Fora je v tem, da imamo preveč radi svoje :duda:, da bi jih ogrožali z nepotrebnimi bacili,okužbami itd...
Lp, Anja

Joj, pa saj s tem jih nič ne ogrožaš!

Če za žival lepo skrbiš in jo redno voziš k veterinarju in nacepljenja s tem ne ogrožaš otroka. Problem je pač v tem, da je žival velika obveznost in ne moreš živali zanemarjati zato, ker imaš otroka. Tega si ne zasluži, potem je bolje, da je nimaš. Edino s čimer lahko ogroziš otroka je, če žival postane ljubosumna. Zato živali nikoli puščati same z otrokom, pa čeprav je tako mila in prijazna. Je pa spet res, da pač živali imajo dlake in ne dajo na noge čevljev preden gredo ven. To moraš pač vzeti v zakup, če se za žival odločiš. Zato pa hvala bogu, da imamo možnost izbire ali žival imeti ali ne. Komur se gabijo kocine in umazanija naj si ne nabavi ljubljenčka. Pika.