Vse lepo pozdravljene. Jst sem se tudi kar na vas obrnila zaradi moje dileme.
Stara sem 19 let, redno zaposlena za nedoločen čas, šolam se ob delu( privat šola po izpitih),
z fantom, ki je 10 let starejši od mene imava svojo hišo z vrtom,
imava 2 avtomobila, on je tudi zaposlen
za nedoločen čas. Imava uredu plače. Doma v hiši imava še 2 kužka.
Perfektno vzgojena nista,
vendar delava na temu saj je eden še mladiček. Z mojim si želiva otroka,
vendar ne veva če nama bo uspelo
sfolgati vse skupaj(tudi psihično) Kakšno je vaše mnenje?

Hvala za odgovore in mnenja....

Jaz nisem imela popolnoma nič od naštetega pri 19-ih, pa sem kljub temu ravno takrat prvič rodila (načrtno). Z otrokovim očetom sicer nisem več skupaj (kar pa nima zveze s starostjo), vendar sem živa in zdrava in otrok tudi. Tako, da se da marsikaj, če se hoče. Če si vidva otroka želita, se mi ne zdi, da bi imela kakšno oviro.

jaz pri 19-tih niti slučajno ne bi imela otroka.

Niso vsi enako zreli pri neki določeni starosti. In če bi, po drugi strani, gledali na materialno preskrbljenost, jaz še zdaj, pri 30-ih, ne bi smela imeti niti enega otroka. Pa imam dva. Stvar je relativna. 19-letnica je lahko bolj primerna mati, kakor 30-letnica. Je pa res, da ima danes večina 19-letnic drugačne želje in prioritete, kakor je otrok. So pa menda v enki raziskavi dokazali, da je za žensko najprimernejša starost za prvega otroka 20-25 let (biološko, ne psihološko). Leto gor ali dol torej ni problematično.

tle se pa jst čist strinjam....

_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

uf, jaz ga po moje, kljub temu, da bi imela vse materialno porihtano ne bi hotla imet.

Zakaj tako mislite. Saj ne morete vedet koliko je oseba dozorela.
No ja, sej sem vas za vaše mnenje prosila. Z mojim si res želiva imeti otroka, starši (njegovi in moji)
naju imajo zelo radi in nama že zdej materialno pomagajo.
Kupujejo nama stvari za hišo,.. Konec koncev imava pa oba dobro plačo, tako da bi tudi brez njihove
pomoči zmogla. Sva pa sigurna da nama bojo vsi pomagali čeprav
njihove pomočo ne
bova potrebovala.
Jst osebno čutim da sem pripravljena, edino strah me je malo.

lp

Kar je pa logično.

to je pa normalno..... strah ali boš dobra mami ali ne, mislim da je kr pri vsaki prisoten....

če vidva vesta, da sta pripravljena in imata tudi čist splošne pogoje urejene ne vem zakaj ne bi imela....

kaj pa včasih, če ženska ni imela do 20 leta otrok so jo že čudn gledali...

danes so pač takšni časi, da si marskikdo predno si ne zagotovi osnovnih potreb ne more privoščiti, da bi otroka sploh imel....vidva pa te stvari imata vse porihtane...



_____________________________

...KO TI ŽIVLJENJE PRINESE LIMONE ,ZAPROSI ZA TEQILO,SOL IN SEVEDA ME POKLIČI…

Kot bi brala mojo zgodbo. Če si oba želita otroka samo v akcijo.

Jaz vem, da bom dobra mamica. Že zdej se stopim ob pogledu na otročke.
Pa tudi varuška sem bila 3 letnemu fantku 2 leti pa sem kr not
padla. Glede na to, da sem otroštvo preživela brez očeta, pri 5ih letih pa doživela njegovo smrt sem mogla kaj hitro odrasti. Mami je delala po cele dneve da nas je preživela. Še danes ne razumem kako ji je uspelo dva otroka preživljat, cele dneve delat,trpet očeta in sprejeti njegovo smrt.
Težko je bila zato mi je pa zdej povrnjeno, ko mi je pot prekrižal
fant, ki zame naredi vse. Res se imava rada in želiva si otroka.
Kakšne težave pa vidite tiste ki se ne strinjate s tem da ima punca pri vsem tem kar imam jst otroka? rada bi da mi poveste kakšne strahove bi imele ve v mojem primeru?

Hvala

Če si ga želita in če čutiš da si našla svojega princa mislim da bosta zmogla.
Se popolnoma strinjam z Kernesinimi komentarji. Jaz sem se poročila pri 18, prvič rodila skoraj pri 20  in prejšni teden pa sva praznovala 19 let poroke, pa nisva imela nič od zgoraj naštetega niti podpore staršev.

Jaz samo dva, pa še temu bi težko rekla strah. Raje previdnost. Prvi je ta, da bi bila še mlada (no, saj sem še, ampak... ) in da ni nemogoče, da bi me prijelo, da bi se še znorela. S tem ne mislim otroka k varuški, pa tipa in flašo v roko in gas v diskača, ampak "norenje" z drugim tipom v postelji (ali kje drugje, jasno ), saj pri 19-ih načeloma nimamo neke hude kilometrine (seksualne) za sabo in potem nas pri 30-ih ali kasneje prime (brez podtikanj, da se to meni dogaja, prosim ), da si preizkusile še kakšnega. Kar pa načeloma ne gre skupaj s stalnim partnerjem, če gre za monogamno in resno zvezo (+ družino). Drugi "strah" pa je to, da si zelo mlada (komaj polnoletna) in da si s partnerjem, ki je (za tvoja leta) kar dosti starejši od tebe. Že res, da moški kasneje odrastejo  in da naj bi bila starostna razlika 5-10 let (starejši moški) skorajda idealna, ampak nikjer pa ne piše, da si ne bi on pri 40-ih spet zaželel kakšne 19-letnice. In odkorakal od tebe ter te pustil samo z otrokom.

Jaz bi pomislila samo na to dvoje.

U, *ebenti... a je idealen, da ga tako dolgo prenašaš?

Ne vem no, zdi se mi da res lepo skrbi zame, vse naredi zame, ljubeč je in skrben. Prej je imel vezo s punco 9 let tko, da je že to dokaz da je resen.
Tudi on je dal čez težko bolezen in ima zelo izoblikovano sliko kaj hoče.
HMMM zdej pa ne vem več kaj naj si mislim po nekaterih vaših nasvetih.

Enako. Sicer imam pa od nastetega fanta, ki je 8 let starejsi in zaposlen in enega dokaj vzgojenega psa  Pa ne delam (no, preko studenta ja), ampak studiram.

< Sporočilo je popravil Ribica RR -- 1.12.2008 8:33:31 >

Mogoče bo slišati (oz. prebrati) rahlo nesramno, ampak... poskušaj nas, stare kure, ki smo to dale čez (nekatere).  Če si otroka res želiš, te to ne bo odvrnilo od njega.

Verjemite da se čudno počutim. Kot bi bila ujeta starejša kot sem v telo 19 letnice.
Ko tako razmišljam o svojih vrstnicah se mi zdi kot da nismo na isti valovni dolžini.
One seveda žurajo pa študirajo. Jaz imam pač druge prioritete. Glede na to da imam po zaslugi mojega dobro službo in posledično plačo, si lahko
privoščim da šolo delam po izpitih brez naglice. Da ne boste mislile da jaz nisem žurala. Pa še kako sem ga. Ne vem no. Nimam neke potrebe po tem, ker vsake toliko greva z mojim na kakšno zabavo.

Sploh ne, ampak tudi jaz nisem .

Ja saj catch je v tem, da ne veš vnaprej, kaj bo. Jaz sem se tudi pošteno nažurala, preden sem prvič rodila, ampak sedaj, ko sem pa drugič, bi pa spet žurala. Moj dragi je pa to že prerasel in ker ima večina prijateljic sedaj prvega otroka in še to majhnega, ni toliko prilik, da gremo ven. Če bi moj dragi hotel iti, bi šla večkrat, tako grem pa enkrat na mesec (menda, da je še to preveč  in se ne spodobi za 30-letno mamo dveh otrok). No, OK, jaz grem ven samo žurat, da ne bo pomote .

Ne veš, kaj bo. To je to.

Kattix, pa ja, zakaj pa ne.  Meni so tele 'mlade mamice' prave frajerke. Tolk neobremenjene, vse naredijo tko usput, včasih jim prav zavidam, ker jaz sem se morala prav pripravit do tega, da sem nehala komplicirat. Tako lažje jim je. Poznam en kup deklet, ki so zraven enega ali celo dveh otroškov furale faks, pa še kakšno službo občasno, poznam par, ki sta še oba študenta, pa imata punčko, pa jim gre super.
V bistvu nikjer ne piše, da mora bit vse po reglcih - šola, faks, služba, stanovanje, keš, otrok. Ker to te ne naredi boljšo ali več vredno mamo. To te dela samo srce. In če vidva s partnerjem mislita, da je vajina zveza zrela za otroka. Jaz se vama samo globoko priklonim. Ker roko na srce, redkokatera 19-letnica študira v tej smeri, da se s partnerjem skupaj odločita za otroka, dejansko stanje potegneta na kup, in vidita, ali sta dorastla in zmožna imeti otroke. To je lepo slišat.
Žalostno pa je, ko vidiš, koliko teh mladih deklet načrtno zanosi, brez da bi fant vedel itd itd...tega pa ne delat. Ker pri 19letih se ti ne mudi, nisi sposoben sam imeti otroka, pa ponavadi s tako prevaro ostaneš brez fanta tudi. In potem ponavadi starši takih deklet prevzamejo odgovornost, da vzgajajo ponorelo najstnico in njenega otroka. To bi bil moj edini pomislek - ZAKAJ SI ŽELIM OTROKA in KOLIKO JE PARTNER pripravljen NANJ.


_____________________________

Menda bomo zibali...drugič ;)

A ne? Prav naravno izpade vse skupaj. Brez pritiskov družbe, brez materialne obremenjenosti in vsega ostalega sranja 21-ega stoletja. Super je, res.

Ja sej prav zaradi te energijo ki jo zdaj imam bi imela bebico.
Ne vem jaz imam pač take izkušnje da starejše mamice nimajo potrpljenja več, pa brez
energije, pa se kr neki pritožujejo. Vsaj nekatere s katerimi sem se pogovarjala so tožile kot da jim je otrok breme.
S fantom sva se pogovarjala in mi je reku sam da si želi mojega otroka in da komaj čaka da zanosim. Zaenkrat sicer še ne delava ne temu ker sva sprejela to da bo odločitev padla na najdaljšo noč v letu, torej
na novoletno noč.
Naj povem še to, da s fantom nisva poročena, se pa nama poroka ne zdi obveza. Sva se odločla da morda enkrat. Sej če bi finančno lahko bi se ampak raje šparava za hmmm.. bebico

Ne vem zakaj takšno kompliciranje. Če si otroka želita, imata hišo in službe, potem ne vidim ovire, pa čeprav si stara 19 let.

To, da prijateljice še ne razmišljajo o otrokih, nima veze. Tudi sama sem si želela otroka pri tvojih letih. Ampak ker sva se ravno odločila za gradnjo hiše, jaz sem hodila še na faks, službe nisem imela, sva se odločila da z otrokom še malo počakava. Potem sva se po moji diplomi odločila, da bova začela delat na , vendar sem dobila službo, tako, da se je vse malo zavleklo. Sedaj sem stara 23 let in že skoraj eno leto delava na .

Kot sem že napisala - če si ga oba zelo želita in se imata rada, potem ne vidim problema.