Ni čisto nič na silo, še sama noter zleze. Če se zbudi zaradi mraza, ji ni prijetno pa še zboli mi pol zarad tega. Je že tak občutljiva. Tak da jaz sem z vrečami zelo zadovoljna.
Enako. Prej, ko sem iskala slikice, sta mi malidve zatežili: mami, a mi boš naredila spet tako spalno vrečo? Kdaj bomo spet mele spalno vrečo? Toliko o siljenju

.
Po mojem večina otrok čisto dobro ve, kako jim najbolj paše spat.
1. Če se potem prehladi ponoči, to nama čisto nič ne paše, ker morava v službo.
2. Lejla je čisto premražena, se stisne čisto v fižolček in ima rokice in nogice pod sabo, ker jo zebe - potem ko jo pa pokriješ, pa kara zagode in se udobno namesti - prav vidiš, da ni več čisto napeta. Sama tudi včasih tako trdno spim, da se zbudim prezebla, če mi kdo vmes potegne kam kovter (kdo le

)... In mi ni čisto nič fajn, če me zebe. In mi je fajn, ko me kdo pokrije. Lejla je ista. Ronja pa kakor kdaj. Zbrcata se pa čisto tako, ker se pač non stop premetavata - tudi če nimata kovtra gor, ne bosta prav dolgo pri miru (to zanesljivo veva, ker dostikrat spita pri nama;).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/