kako ste se vi odločili?
gre partner z vami na porod?
zakaj ja in zakaj ne?

Moj se je sam odločil da gre noter, ko me je čakal zunaj ko so me peljali v porodno. Sem bila prepričana, da ga ne do. Ko se je pa akcija začela je pa šel ven za 20 min in potem prišel nazaja noter. Zdej drugič pa je rekel, da ne bo šel nič notri. Jaz mislim da se mora vsak moški posebej odločit in jih ne smemo nič silit da so prisotni.

čaw!
Moj    je pa rekel da bo šel zraven noter.... in se mi zdi da komaj čaka....

tud moj je rekel da bo šel zraven not. si ful želi

_____________________________

Nina

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moj  se je sam odločil sploh pa ga nisem nikol vprašala men je blo kr samoumevno da gre zraven.... po porodu ko je prišel domov pa je veselo novico sporočil tudi na RR http://www.ringaraja.net/forum/m_894787/mpage_1/key_zamuda,srcem/tm.htm mislim da mu ni žal in da bo v drugo spet polek če bo le lahko. bil je tak navdušen nad vsem da je bil v porodni skoraj prej k jst in zdej se že veseli drugega poroda upam da bo vse tak k mora bit in da boma skupaj ob tako posebnem in veselem dogodku

Moj  se je tudi sam odločil, da gre z mano in tako greva drug teden v šolo za starše

kako ste se vi odločili? Skupaj

gre partner z vami na porod? Da, obakrat je bil z menoj v porodni cel čas.

zakaj ja in zakaj ne? Ker sem imela ob sebi človeka ki mu zaupam mi je bilo lažje.





_____________________________

Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mož je bil 2x zraven pri porodu in si ne predstavljam, da ne bi bil.

Moj  je pa rekel, naj se sama odlocim, ali ga hocem imeti ob sebi ali bi bila raje sama...da bo rade volje uposteval moje zelje...
Odlocila sem se, da bi bila raje sama,...poroda me je ful strah...strah me je bolecine...in ker je moj dragi ze po naravi med obcutljivejsimi bitjeci...vse to bi-bo zelo vplivalo nanj...sem se odlocila, naj kar lepo doma pocaka ali pa magari nekje v cakalnici P....

_____________________________

16.6.2009 dobili prvi zobek ...

Moj je je bil pr meni cel cas (13 ur) pa mi je bilo ful fajn da je bil, se posebej zato ker ko se jedejansko zacela akcija (vsega skupaj je trajalo pol urce) sma bila sama v porodni jaz sem pritiskala on pa je spremljal kako napredujem ko pa se je gklavica ze fajn vidla je prisla se babica in smo skupaj koncali porod, bilo je nepozabno...

_____________________________

5.12.2007 nam je Miklavz prinesel najlepse darilo doslej...

Moj se je tudi sam odločil, da bo zraven. Jaz mu nisem niti predlagala, so ga pa probale nekatere ženske prepričat, da ni prijetno in da naj raje ne gre, pa je še kar vztrajen . Če mu bo hudo ali bo pa meni odveč, pa bo itak po hitrem postopku šel ven . Drugače mi je pa všeč, da sodeluje, ampak silila pa ga ne bi nikoli, mi že velik pomeni, da gre z mano v MŠ in bere knjige in revije o nosečnosti in dojenčku . 

Odločila sem se  da ne gre-Zato,ker ga pač nisem hotela zraven 

Tudi nama je samoumevno, ko bo prišlo tako daleč - da bo zraven, si ne zamišljam - da bi takšen trenutek katerega velik del je pravtako on, preživljala sama brez njega. Sploh pa zato, ker ga je sama pozitiva skupaj.

Lorencia, se podpišem pod tvoj post!!!!

Da bo partner pri porodu je bila moja velika želja, on je bil takrat še bolj skeptičen, če bo vse prenesel. In sva se zmenila, da bo pri meni dokler bo zanj še zdržno in pride po porodu nazaj v porodno sobo. No, pa je bil cel čas pri meni (razen, ko je šel vmes na kosilo) in mi je resnično veliko pomenilo, da je ob meni in sem se počutial nekako varno. No, potem je vmes rekel, da sploh ni tako grozno kot so ga strašili da bo, ampak da popkovnice pa ne bo prerezal. Pa jo na koncu je.  Pa še babica, ko se je galvica že malo videla je meni rekla, da naj pobožam galvico in da bom čutila koliko lask ima. Moj jo je neki spraševal, pa mu je rekla naj pride kar sam pogledat kako gre glavica ven. No, sedaj vsakemu, ki je v dvomih razlaga, da biti pri porodu ni nič hudega, da ne šprica kri na vse strani...

pri prvem je bil full korajžen, se je zafrkaval, hecal z babicami in skoz nekaj blebetav (po moje ga je bilo pa v resnici strah kot sv***, čeprav se je sam odločil, da gre z mano). ko pa se je zakompliciralo in tamala ni in ni hotela ven, je postajal čisto bled, se je vsedel k vratom in je babca rekla, če bo zdržal? no, zdržal je, otrokove glavice ni pobožal, je pa prerezal popkovino. takoj po porodu je bil pa tako zmeden, da je hotel iti telefonirati še predno je babica povedala koliko je tamala težka, dolga... skratka...

sam se je odločil, da gre z mano in žal mu ni. je pa res, da sem imela porod kar težak, tako da zdaj v drugo je rekel, da najraje ne bi šel, ampak, ker vem, da meni to veliko pomeni, da gre, pa bo potem videl kako bo. mogoče bo res skočil malo ven "po zdrak"

_____________________________

Otroci ne vedo, kako radi jih imajo njihovi starši,
in tega tudi nikoli ne bodo vedeli, dokler se ne bo
nad temi starši zagrnil grob ali dokler
ne bodo imeli svojih lastnih otrok.

no moj nad idejo da bo zraven pri porodu najprej ni bil najbolj navdušen. proti koncu nosečnosti pa sm mu rekla nej se končno zjasni a bo zraven al ne, ker drugače bi koga drugega prosila za prisotnost, pač nism hotla bit čist sama v porodni. no potem je bil ves čas poroda zraven, sicer na konc bled kt stena  pa tud popkovine ni prerezal, ampak mi je ful pomagalo da je bil zraven za spodbudo pa tud če je samo zraven sedel, mi je dost pomagal da sem videla ljubljeni obraz. me je pa tud masiru, pa daju vodo za pit..in na konc so najino  odpelal v intenzivno, jo je sam nesel in spremil tja, tko da je bil prvi od naju ki je pestoval (in s tem se bo vedno važaru ).
moje osebno mnenje je da je super če je partner zraven. 

Tudi pri nama je čisto samoumevno, da bo mož zraven pri porodu in se tega veselim. Pravi, ko ga drugi sprašujejo, če bo prisoten, da seveda, saj je bil tudi zraven, ko je  nastala. 

živjo!

moj je  pri prvem porodu bil zraven in si sploh ne znam predstavljat kak bi bilo, če ne bi bil tam, res, taka podpora je to... psihična, ne fizična , vsaj eni se zdi, no.

no, zdaj v drugo bo pa tudi zraven

Ojla!

Tudi moj  se je odločil, da bo šel zraven. Tega sem zelo vesela.

Moj je bil ves čas zraven. Še ko sem hodila med popadki se je sprehajal z menoj. Na koncu pa so mu solze prišle v oči, ko je zaslišal svojega sinka. Res ganljiv trenutek. Najbolj zabavno pa je bilo, ko je vsem razlagal kako grozen je porod za žensko, jaz se pa spomnim le, da sem dobila svojo štručko v naročje.

Moj si ne upa; in ga ne bom silila.