Naj povem svojo zgodbo.Par mesecev nazaj se je k nam preselil partnerjev sin iz prejšnje zveze (z žensko nista nikoli bila par,pač zgodilo se je).Danes je fant star 17 let.Za otroka vem že od vsega začetka,nikoli mi ni skrival,ampak nikoli si pa nisem mislila,da se bo nekega dne preselil k nam.
Problem je v tem,da ne vem kako naj se do fanta obnašam,čist sem zmedena.On je tudi bolj tihe narave,če nekaj želi, mi ne pove,ampak pošilja enega od mojih otrok.Torej živi z nami,ampak sva kot popolna tujca.

Tiste,ki ste v podobnem položaju,kako te zadeve vozite?Meni se že čist fuzla.

ti lepo potrpi, bodi takšna kot si- to je najpomembneje...pa začnite se pogovarjat, ti mu kaj o sebi povej, potem bo oon tebi...počasi

Če je tihe narave, in ne dela zelo velikih problemov ne vidim razloga zakaj se ne bi sprostila in mu povedala da si njegova prijateljica ( ne MAMA!!!!) in da lahko pride do tebe kadarkoli in mu prisluhni kot prijatelju in napetost bo izginila... po veliki verjetnosti ti pošilja svoje otroke k tebi ker ga je sram ali se pa boji da se boš preveč mačehsko obnašala do njega

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Ma to so že itak zanj ful naporna leta, puberteta...

Bodi to, kar si, pusti času čas.


_____________________________


www.alergije.net

Se strinjam. Lepo počasi, če ni konflikten in problematičen, ga "pusti" pri miru, se bosta že oba oddtajala Verjamem pa, da je verjetno malo napeto in čudno.


_____________________________

13.8. je na svet prijokal za mamico in atija najlepši rožnati fantek - Tilen
Vsi se rodimo neumni- eni takšni tudi ostanejo...

Jaz pa ne bi rekla prijateljica. Konec koncev ima prijateljev najbrž dovolj, OK mama mu tudi nisi, ampak nekaj vmes. A veš kaj hočem povedati? Kot prijateljica mu ne moreš vsega dovoliti, otrok le potrebuje vzgojo.

Čimveč se z njim pogovarjaj, poskušaj ugotoviti kaj ga zanima (glasba, filmi, šport) in se mu približaj na ta način.

drži..........po moje.............

No če se je pred kratkim preselil k vam, mu daj čas ker ga potrebuje. Mu pa daj naznanje da si ti tam da ga poslušaš  in da nisi noben bau, bau. Sprobaj ti prebiti led in ne vem kakšne odnose imate mogoče pejta vidva skup v trgovino pa potem na pijačo....

_____________________________

Živi tako, da bodo tvoji otroci pomislili nate,
ko bodo razmišljali o poštenosti,
ljubezni in pokončnosti.

Predvsem imej v mislih, da je njemu še težje kot tebi.
Puberteta ni lahka stvar, nova družina še manj, mlajši polbratci in sestrice....še huje. Mora mu biti zelo težko. Sploh, če je kot praviš, bolj tihe sorte. Potem trpi v sebi. Zato mu po svojih močeh pomagaj. Vklučuj ga v družino - čutiti mu daj, da je tudi zate del nje (vaše družine). Delaj z njim kot z svojimi otroci. Tudi on potrebuje meje, omejitve - le tako se počutijo varne. Kar velja za tvoje otroke, naj tudi zanj. Tako bo vedel DA JE VAŠ.


_____________________________

Bistvo je očem nevidno.

Se strinjam.

če je tih in zadržan, ne preveč drezat vanj, vendar mu le pokaži, da je dobrodošel. bodi ti, pa bo vse steklo samo od sebe