Kako se razumete s partnerjevimi prijatelji? Mene vsake toliko kakšen od njih tako razkuri, da bi ga najrajši kam poslala...

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Z vsemi tistimi, ki jih tudi jaz pozam, OK.

Človeka pač sprejmeš takšnega, kakršen je. Eno so v redu, drugi malo manj, tako pač je. Jaz se z vsemi dobro razumem, z nekaterimi pa se bolj kot ne samo pozdravim.

Večinoma super. Z enim sva celo sodelavca.
Sta pa ena dva(znanca, ne prijatelja) k mi v sekundi pritisk dvigneta s svojo primitivnostjo. Sam jima kar povem da mi gresta na k...včasih mi nista šla k smo skupej ven hodil pa ga žural, sam eni smo se mal umiril, pa kej ustvarl, onadva pa še vedno živita za alkohol pa mamice k jima riti pucao....v glavnem nimamo nič več skupnega. Na srečo se vidimo mogoč 2xletno.
Imajo pa v večini že skoraj vsi njegovi prijatelji družine, dost podobne poglede na svet kot midva....

karin24, moj ima tudi enega do konca primitivnega prijatelja, ki mu pri 27 letih in s službo, dobro plačo in dobrim avtom mamica še vedno vse k riti znese, ga pedena spredaj in zadaj in, če revčku bogemu zmanjka evrčkov, še mobitel plača samo jaz imam to nesrečo, da je to bitje od mojega poročna priča, dela nama sranje (se kregava zaradi njega in njegove primitivnosti). jaz  sem mu že večkrat rekla, da imam na njega doživljenjsko alergijo in naj mi da mir, pa kar ne razume in utruja in pametuje še naprej

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

meni prijatelji od mojega so zelo kul, prijateljice so tiste ki mi ne grejo dol, ampak boli me se ne obremenjujem z njimi. tudi če se kje dobimo ne bom zaradi tega zatežila da bom šla domov ker so one tam, ampak si mislim svoje

_____________________________

življenje je lepo

Z večino prijateljev od prej je moj bolj ali manj izgubil stike, ampak se z njimi čisto ok razumem, kadar se vidimo.
Večino prijateljev, s katerimi se moj mož druži, je v bistvu mojih prijateljev, ti pa itak da so zakon  - torej, večinoma imava skupne prijatelje, tako da ni panike, da mi kdo ne bi bil všeč.

Jaz se z vsemi razumem čist fajn. So ljudje na mestu.
Imel pa je enega primitivnega kolega, s katerim se midva nisva preveč marala, v glavnem zato, ker me je imel kot razlog, da je moj dragi nehal hodit z njim vsak vikend ponočevat. Mojemu se pač to ni več dalo, nikoli nisem težila, s kom ali kdaj lahko gre ven. Potem je prišlo do nekaj dogodkov, s katerimi se je to njuno prijateljstvo skrhalo, v glavnem zato, ker je imal ta prijatelj kakšne pripombe čez mene ali najin način življenja. Moj tega ne prenaša oz. se vedno, povsod postavi meni v bran. Tako da sta zadeve rešila onadva, nisem pa se zaradi pripomb in dejanj tega prijatelja jaz sekirala ali možu rekla, da mora prekiniti odnose z njim.

jih bolj malo vidim, če uspe 1x mesečno .......moti me le to ker moreš vse ven iz njih vlečt, ne znajo pripovedovat zgodbe v celoti... to je grozno, drugače pa ok.......

večinoma imava skupne prijatelje, smo se že preden sva bila skupaj v isti družbi motala in naš kraj je majhen, tako da se vsi zastopimo. Tud tiste prijatelje, ki jih ima še iz srednje šole rada vidim, ker so fejst.Kakšnih primitivnih prijateljev pa nima, ker sam ni tak

Z najboljšim prijateljem mojega Dragega se tolerirava . On ve, da nima besede pri izbiri njegove partnerke, jaz pa vem, da nimam izbire pri njegovih prijateljih .
Poleg tega pa sta najboljša prijatelja 10 let dalj, kakor sva midva par. In ker se oba z mojim dragim zavedava, da je lažje najti novega (in dobrega) partnerja, kakor pa novega (in dobrega) prijatelja, se pač v prijateljstva, ki sva jih sklenila, preden sva postala par, ne vmešavava. Večinoma se med sabo poznamo (jaz in njegovi prijatelji ter on in moji prijatelji), tako, da ni problemov - se družimo in se obiskujemo.
Prijatelji, ki sva jih spoznala, odkar sva par, so pa tako ali tako skupni in sta samo dve varianti - če so nama OK, jih imava. Če ugotoviva, da niso tako OK, kakor sva sprva mislila, potem jih pa nimava .
Je pa res, da je večina najinih prijateljev v istem poslu, kakor sva midva, tako, da prideva v družbo že, ko greva v službo . Sorodnikov pa ne smatrava za prijatelje, ampak za nujno zlo - ker sorodnikov pač ne moreš izbirati.

Me je pa njegov najboljši prijatelj enkrat pošteno razp**dil in sem mojemu dragemu rekla, da če bo šlo tako naprej, da se lahko v trenutku preseli k njemu, ker mene ne potrebuje (to je bilo v obdobju Play Stationa - 48 ur skupaj sta ga igrala in pozabila na svet okrog sebe! ). No, ja... še sva par, Play Station pa je omejen na 1x mesečno .

načeloma se razumem ok....jih ni dosti, tristi pa, ki so, so pa pravi prijatelji tudi meni



_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Sva že tako dolgo skupaj, da imava samo skupne prijatelje in z njimi se odlično razumem .

Mič, da ti na kratko (upam) razložim "sranje", ki nama ga je zakuhal 2 tedna nazaj. Moj je imel r. dan in je ta kolega prišel po njega ob 16h, da gresta na pijačo. Vse ok. Moj mi je rekel, da pride čez kako urco (to v najinem primeru z 3 - mesečnim  dojenčkom pomeni 2-3 urce, kaj dost več ne). Ok. Opazila sem, da je na polnilcu pozabil telefon. Ni panike. Če bo kaj nujnega, bo že z drugega telefona poklical, čeprav se nimava navade klicarit, če kdo od naju kam gre. Ob 19h vidim neodg. klic od tega kolega.Kličem nazaj, se ne oglasi, potem spet kliče on (kolega) iz wc-ja ene priljubljene gostilne. Vpraša me, kaj bi rada, mene je zanimalo, če bodo še dolgo, da me ne bo skrbelo. In tip me nahruli, da danes ima moj rojstni dan in da nimam kaj utrujat in da danes on odgovarja v njegovem imenu, da sta tako zmenjena. Da moj hoče imet mir in feštat. Ker svojega moža poznam, mi je bilo zelo čudno, da bi kaj takega izjavil, ampak sem mislila, da mogoče govori alkohol (čeprav naj ne bi pil). Jaz potem nisem več klicala, sem pa postala precej jezna zaradi besed in odnosa obeh do mene. Orog polnoči pride moj domov. Jaz sem bila jezna, on nekam čudne volje in sva "mulo" kuhala do naslednjega dneva, ko mu ni bilo več jasno, zakaj se jaz držim. Seveda sem mu povedala. Ugotovila sva, da si je njegov dragi kolega njun dogovor lepo izmislil, da je lahko brez skrbi feštal z mojim, ker je bila njegova punca čez vikend v tujini. Sploh mu ni povedal, da sva se pogovarjala po telefonu. Mojega je hotel zvlečt še čez mejo v en diskač, ampak je bilo mojemu (tako je rekel) že zdavnaj dost (bila sta z enim avtom) seljenja iz lokala v lokala in je hotel na vsak način domov. Potem pa ga je kolega napadel, če se babe doma boji in da bom eno noč pa že s frocem sama doma, saj zato sem doma. On pa itak dela med tednom in se mora med vikendom sprostit. Mojemu je film počil, vrgel ga je ven iz avta in prišel domov (zato je bil čudne volje). Doma sva naslednji dan ugotovila, da je vsega kriv ta kolega in da se midva pravzaprav kregava zaradi njegove preračunljivosti in laganja. Moj je hotel naslednji dan razčistit z njim, kaj se gre, pa on enostavno ne razume, da je naredil kaj narobe, pač je hotel feštat z mojim. Od takrat do danes se nismo ne videli ne slišali (niti onadva, pa se ponavadi vsak dan). Moj je še vedno jezen na njega, da o sebi sploh ne govorim, ker ga že tako ne maram. No, zdaj veš, Mič, zakaj nama dela sranje. Mogoče je komu tole brezveze, ampak naju (še posebej mene) je pa res pogrelo.

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša