Nekega dne sem spoznala prekrasnega moškega in se zaljubila vanj. Ko
je postalo že jasno, da se bova poročila, sem se odločila da neham
jesti pasulj.
Nekaj mesecev kasneje, na moj rojstni dan, se mi je pokvaril avto ko
sem se vračala domov iz službe.. Z obzirom na to, da sem živela na
vasi sem poklicala moža in mu sporočila, da bom zamudila domov ker se
moram domov vrniti peš. Tako sem ob poti zagledala majhen lokalček iz
katerega je tako zelo dišalo po pasulju in enostavno se mu nisem mogla
upreti.
Ker sem imela pred sabo še velik zalogaj poti, sem se odločila, da
malo postanem, saj sem predpostavljala, da se bom s tem osvobodila
vseh skrbi dokler ne pridem domov. Vstopila sem in za »malo malico«
sem »pospravila« dve porciji pasulja.
Ko sem nadaljevala mojo pot domov sem se potrudila osvoboditi vseh
vetrov na ves glas.
Ko sem končno le prispela me je mož lepo pozdravil in veselo rekel :
"Draga, imam presenečenje zate pri večerji!"
Potem mi je preko oči poveznil prevezo in me odpeljal do stola za
mizo. Usedla sem se in ravnokar, ko mi je hotel sneti povez iz oči,
zazvoni telefon in morala sem mu obljubiti da se ne bom dotikala
preveze dokler se ne vrne. Mož je odšel do telefona v predsobi.
Pasulj, katerega sem pojedla u krčmi se še vedno ni prebavil in v
trebuhu me je tako stiskalo, da je pritisk postal nemogoč, tako sem
izkoristila priliko dokler se mož ni vrnil, nagnila sem se na stran in
hotela spustiti enega "tihega".
Ne samo da je bil glasen, ampak je bil še povrh vsega še tako smrdljiv
kot kadar kamion z drekom pelje mimo perutnine in povozi podgano.
Vzela sem servieto s krila in smrad skušala odpihniti stran ko sem
prhala servieto v vse strani.
Nato sem se nagnila še na drugo stran in "spustila" še tri. Smrad je
bil hujši od kuhanja zelja.
Poslušala sem razgovor v sosednji sobi in nadaljevala tako še naslednjih
nekaj minut. Vlekla sem malo na ušesa na razgovor v sosednji sobi in
nadaljevala s spuščanjem vetrov še naslednjih nekaj minut.
Zadovoljstvo je bilo nepopisno.
Ko je pozdravljanje preko telefona označilo konec moje svobode, sem
naredila se nekaj hitrih premikov serviete, da razpiham vse, jo vrnila
nazaj v krilo in z občutkom zadovoljstva in olajšanja. spustila roke
na krilo.
Lice mi je sigurno  oddajalo najbolj nedolžen  izraz,  ko se je mož
vrnil in se opravičil,  ker se je tako dolgo zadržal.
Vprašal me je če sem kaj pokukala in jaz sem ga prepričala da nisem. V
tem trenutku mi je dal dol prevezo in dvanajst gostov, ki so sedeli za
mizo je v en glas vzkliknilo:
"Vse najboljše !"

Nato sem padla v nezavest.

_____________________________

17.10.2005 ob 18.40 je na svet prijokala Karin in od takrat naprej je za naju življenje postalo še lepše!!