Star kmet je žalosten ugotovil, da se bliža pomlad in da bo moral
prekopati njivo, ce bo hotel posaditi krompir. Njegov edini sin,
ki mu je vedno pomagal, je bil v ječi zaradi umora. In kmet mu je pisal:
Dragi sin, ni prijetno biti tako bolan in nemočen, zlasti takrat, ko je
treba delati na polju, jaz pa sem sam. Odločil sem se, da bom poskusil
prekopati vrt, ker je najbližji hiši, da bom vmes lahko hodil počivat.
Zelo mi je zal, da te ni. Upam, da mi bo uspelo!

Tvoj oče.


Sin je takoj odpisal:

Dragi oče!!

Upam, da bos pismo dobil se pravočasno. NE! NE!
Nikar ne koplji po vrtu!!
Groza!! Tja sem skril trupla. Oprosti! Oprosti mi, prosim!

Tvoj sin !

Že naslednje jutro so bili pri kmetu na vrtu policaji in FBI in
prekopali vsak centimeter vrta. Vendar trupel niso našli.
Morali so se opravičiti in oditi.
Naslednji dan je prišlo še eno pismo:

Dragi oče, zdaj pa le posadi krompir. Upam, da sem ti pomagal -
to je bilo največ, kar sem lahko storil v teh okoliščinah.
Tvoj ljubeči sin !

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]