Moj sin  je star 15. mesecev in hodi v jaslice.Imamo pa problem,saj skoraj vsak dan ko pridemo ponj je ali pokrampan tudi buške smo že prinesli domov.Moram povedati,da smo zelo malo v vrtcu.V sredo ga po mesecu zopet peljem v jasli  čez uro zvoni telefon in mi z vrtca sporočijo da si je  presekal ustnico in da ni nič hudega (rabijo samo štrample da ga preoblečejo so rekli).Kot burja zdrvim v vrtec tam pa najprej naletim na aroganco vzgojiteljice.Najprej dobim odgovor veste to so mali otroci in nimamo mi samo  mi je bilo dovolj.Pokazala ni nič občutka "krivde".Ko vidim  ustnico,ki je 2 cm široka in seveda takoj za šivanje in poleg vzg.arogance odgovorim da sedaj pa imam dovolj in bom šla naprej.Ko se vse skupaj malo umiri tudi vzgojiteljica drugače reagira.Vglavnem rano smo zašili,vendar ima veliko brazgotino katera ga bo spremljala skozi življenje vendar sem kar zadovoljna,ker so mi rekli v vrtcu,da bi lahko bilo še hujše.Sprašujem pa se kaj je še lahko hujšega?Vem da sem se razpisala,vendar sem morala še kam izliti mojo jezo in žalost.

Žal mi je za malega fantka. Ampak je že tako, da se nesreče dogajajo. Sicer tukaj aroganca vzgojiteljice ni na mestu, pa tudi ne vem kakšen občutek krivde ne. Dejansko se moraš sprijazniti s tem, da ko enkrat daš otroka v vrtec se zgodijo tudi buške in presekane ustnice. Ravno, ko je imel moj mali 15 mescev si je preklal ustnico. Na ravnem v dnevni je klofnil tako nesrečno, čuvala sem ga jaz, bila 30 cm za njim. Tako, da je mogoče prav, da se malo skuliraš in šele potem greš "naprej".