Ojla!!

Mene zanima ena stvar. Moj  je trenutno še na porodniškem dopustu in mi res ful pomaga - daje prat, lika, kuha, hodi po kosilo, pomiva posodo, skratka vse mi porihta...tako da se ukvarjam jaz predvsem z .

Ampak bo tako samo do 10.4., kajti potem gre v sluzbo spet.

In ker mene ful boli trtica in začelo me je boleti koleno, kjer sem imela udarec od prometne nesreče dve leti nazaj, me kar skrbi, kako bom jaz vse lahko porihtala...glede na to, da me je  čisto okupiral.

Živimo pa čisto sami, brez pomoči kakih tašč, itd..

Kako se organizirat? Je bila katera na istem?

Lp

Jaz sem bila na istem. Ni bilo lahko, ampak je šlo. S tem, da sva bila midva sama po 13+ ur, tudi celo noč!!!
Enostavno se sprijazni s tem, da boš skrbela samo za , da pač ne bo v dopoldanskem času zlikano in skuhano. Zase si daj v skrinjo kakšno stvar, da boš lahko potem na hitro pojedla. Ko bo  spal, se spočij tudi ti.

Bo šlo, čas zelo hitro mine,  hitro rastejo in je potem malo lažje.

Tudi mi smo bili oz. smo še vedno na istem. Daleč stran od starih mam.  Bilo je res naporno in kak dan je še vedno, a sčasoma se navadiš pa tudi otroček se začne odzivati, zanima ga mnogo stvari in se za nekaj časa tudi že sam zamoti.

Predvsem skrbi samo za svoje malo zlato in zase - se pravi, da počivaj, ko le utegneš.

Jaz začnem kosilo kuhati tik preden mož pride domov, da potem on "prevzame" hčerkico, jaz pa lahko končam kosilo. Kuham enostavne stvari, ki so gotove v max pol ure. Velikokrat me že s pripravljeno hrano založi tudi mama, ko pride na obisk ali ko gremo mi tja. Plenice in ostalo od hlerkice je likal mož zvečer, ko sva se midve šli dojit in nato spat. Z možem sva si tudi razdelila delo oz. skrb za malo in sicer, on jo umiva in kopa, za vikend je z njo zjutraj on, prav tako jo za vikend večinoma previja on, ipd.

Vsak mesec je lažje, bolj zanimivo in zabavno!
Veliko prijetnih trenutkov in zabave!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz si nekaj dela pršparam ker sploh ne likam! Samo lepo zložim perilo, seveda, če imate oblečene kake fine stvari to ni mogoče. Pojem sedvič ali kar je ostalo od večerje, pospravim, ko tamali spi, če sem na volji, sicer pa se usdem pred TV. Tudi med dojenjem sem se precej odpočila, sploh me ni motilo, če se je dojil vsako uro, ker sem se jaz ta čas lepo relaksirala pred tv ali kaj brala.

soncica, no ti povem iz mojih izkusenj, ko nimam tega 'privilegija'.... teden po porodu je bila pri meni moja mami in mi pomagala... od takrat naprej sem sama... cez dan se ukvarjam z malim.. .na sreco je zelooooo priden in lahko tudi cez dan kaj postorim in me opazuje... perem cez vikende oz. ponoci ali pa taokj zjutraj, likam vedno zvecer, ko gre mali spat... jem spet takrat ko mali spi..
vse se da, tudi brez pomoci

_____________________________

Mami, pika moja!

Jaz bi pa rada dala zgolj eno veliko pohvalo in "kapo dol" pred vsemi temi puncami, ženami, mamami, ki so (ste) same za vse. Ko tole prebiram, se vse bolj zavedam, kakšen zaklad imam v starih starših, ki živijo z nami, saj babi praktično naredi vse - pere, lika, pospravlja, dedi kuha, jaz sem večinoma z mojo punčico, popoldan oz. proti večeru in ob vikendih pa jo prevzame očka.

Kar težko si predstavljam, da bi vse sama postorila, ampak ko tole prebiram, vidim, da se da. Če si preprosto postavljen pred dejstvo, se očitno z dobro voljo in odlično organizacijo da marsikaj narediti....

Punce, strašne ste!!!!

_____________________________

*** Imejte se lepo! ***

No, midva s tamalim sva od včeraj sama doma, ker se je tata vrnil v službo po enem mesecu. Me je bilo kr strah, ampak z nekaj organizacije nekako gre.

Za kosilo pripravim (na pol nardim npr.) zvečer za naslednji dan. Zjutraj dam mojega fantka v ležalnik, ki ga sicer ne mara preveč in ga nosim s sabo, ko delam posteljo ali pospravljam po kuhinji. Ravno tako ga imam s sabo v kopalnici, da se sploh lahko umijem. In tako gre jutro, vmes skočiva malo ven (šele to je naporno, ker zelo rad joka v vozičku ) in pol prideva domov okrog 12ih, ga previjem in nahranim, on kmalu zatem zaspi, kot zdaj. Tako lahko končam kosilo oz. se malo po RRju sprehodim . Ob 15ih pa je tata doma.

Tako nekako gre, je pa naporno, ker zahteva 100% pozornost in se zelo rad carta in takrat je potrebno vse pustit. No, saj smo v končni fazi le zaradi njih tudi doma, ne ?

_____________________________

Ko je volja, se vedno najde tudi pot. Ko pa volje ni, prosto pot dobijo izgovori.

Mi tudi nimamo kakih babic blizu, da bi lahko kaj postorile. Da se stvari dobro organizirat, ko se enkrat navadiš. Od začetka vem, da je včasih Dragi prinesel domov kako kosilo ali je on kaj skuhal ali pa tamalega tačas pazil, da sem jaz skuhala. Kuham kaj na hitro. Posodo pogosto pomije dragi, pospravim, posesam, ko je čas. Zdaj ko je večji, mu je fajn gledat, kako sesam, ko je bil še čisto majhen, je veliko krat to delal dragi. Likam samo tisto, kar je nujno. Plenice niso nujno likanje. To so nam že v šoli za starše rekli, da ni treba likat, ker se s tem nič bolj ne razkuži. Že itak razkužiš, če opereš na 95 stopinj. Jaz torej likam samo kake srajcea ali hlače, ki se mečkajo. Se bi mi ja zmešalo, če bi vsak dan še en stroj oblačil mogla zlikat.
Mogoče bo od začetka težko, jaz vem, da nisem mogla skoraj nič naredit zraven malega, po 3 mesecih je bila že čisto druga zgodba. Malega sem dala v ležalnik, pa me je zraven gledal, kaj delam. Čeprav ko kuham, še me zdaj noče gledat. Tako da vedno kuham, ko spi ali je dragi doma ali pa zgodaj zjutraj, ko se še najbolj zamoti sam.

_____________________________

20. 8. 2005 se je rodil naš Aljaž

mi tud nimamo starih staršev v bližini, moj mož ni bil niti 1 dan na dopustu, on v bistvu dela po 16 ur/dan, kdaj pa kdaj tudi čez vikende, v bistvu sem vsak mesec vsaj 1 teden čisto sama z obema otrokoma, s tavelikim delam domače naloge in se z njim učim, hodim po njega v šolo po pouku (če je mož doma ga zjutraj pelje on, če ne pa se pelje s sošolcem), 2x na teden ga peljem na trening - pa še za našo tamalo poskrbim
perem čez vikend, lika nam likarca, pospravljam sproti, čistim, ko gre tamala spat, kdaj pa kdaj na brzino skuham ali pa gremo ven jest

vse se da, samo ne smeš se že v naprej obremenjevat s tem kako bo

Tudi jaz sem na istem kot predhodnice, s tem, da je mož bil doma en mesec po prihodu naše malecke, lahko rečem, da mi je pomagal, predvsem pa se je ukvarjal z , da sem lahko kaj skuhala, likala en mesec nisem čisto nič in se je nabral meterski kup, kateri je zginil, ko je prišel dedi in odpeljal malo naokoli. Ker sem bila veliki redoljub sem se velikokrat obremenjevala s tem, da je razmetano itd ampak sem sama sebe prepričala v to, da je sedaj na prvem mestu malecka, potem pa jaz in vse ostalo.
Ko je mesec minil je šel mož delat in pride domov samo za vikende, tako, da sva med tednom čisto sami čez dan in ponoči, je pa res, da je Maruša zeeelo pridna in ni problema.
Jem, ko spi, pospravljam zvečer ko zaspi, likam dopoldne navadno, ko se mala igra pod igralnico, perem ponoči in sušim...........vse se da SoncicaT, pa četudi sta z  sama. Pač pospravljanje in vse ostalo počaka, predvsem pa veeliko počivaj.

Veliko veselih trenutkov z  in boš videla, da bo iz meseca v mesec lažje.

_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007