Enostavno ne vem kaj naj naredim. Sem na porodniški do decembra. Delam pa v šolstvu in sem dobila priložnost, če pridem s septembrom v službo, da pridem na višje delovno mesto. Vendar pa bo moja pikica takrat stara le 8,5 mesecev. Ko pomislim, da bi odšla s septembrom v službo, pa se mi zdi, da si otroček ne zasluži ostati sam brez mene in počutim se slaba mama !

Kaj bi ve naredile? lp

Jaz bi na tvojem mestu verjetno sprejela službo.
Vprašaj se, kolikokrat se ti lahko ponudi takšna priložnost in če ti sploh odgovarja to delovno mesto.

Po drugi strani se pa malo potolaži, ker ti ni potrebno biti v službi vsak dan od 8:00 do 16:30, ali pa še dlje, kot mnoge druge, pa tudi vikende si doma in boš že nadoknadla tista dva meseca s tvojo pikico.



_____________________________

je možno, da oče izkoristi tiste 3 mesece? potem se mi zdi, da ne bi smelo biti tako velikega problema, sploh, ker verjetno tudi ne boš do poznih popoldnevov v službi, ne?

Sprejela službo. Brez razmišljanja.

Bi sprejela ponudbo. Saj lahko očka gre na porodniško. Pomisli, ko so naše mame odšle v službo po treh mesecih. Ni bilo prej eno leto porodniške. Pa še v snegu in mrazu so jih vozile k varuškam, tiste ki niso imele stare mame ali pa, ko še ni bilo vrtca.

Jaz bi na tvojem mestu sprejela službo.

Tudi sama sem predčasno prekinila porodniško oz. dopust za nego otroka in šla nazaj delat in to na zahtevno delovno mesto, ki nemalokrat zahteva več kot 8 urno prisotnost ter dokaj redne nekajdnevne službene poti.

Otrok je pri 7-8 mesecih dovolj velik, da brez težav sprejme spremembo - torej varstvo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Sprejela bi. Jaz sem šla pri moji prvi hčerki delat ko ji je bilo 3 mesece. Več porodniške takrat ni bilo, pa se nisem niti spomnila pomislit, da sem zato  slaba mama.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

No, vidiš zdaj, rumena, da se da. Zdaj imamo pač možnost biti z otrokom  eno leto, prej pa ni bilo tega, pa res noben ni pomislil, da je zdaj pa slaba mama. Pa še očetje niso imeli po mojem možnosti biti z otrokom.

Jaz sem imela čisto enako situacijo. Če bi prišla sept., bi bila v razredu, če bi prišla novembra, pa v PB. In sem prišla sept. Takrat sem bila mlada, zagnana, pa komaj sem čakala, da grem v službo. Nikdar mi ni bilo žal. Ko sem imela drugega otroka, me ne bi več v to prepričal, enostavno zato, ker sem bila tolk utrujena, ker otrok ni ponoči spal, da bi mi vsak mesec doma pomenil več kot karkoli drugega.

Bi pa še tole zgoraj komentirala. Vse, ki komentirate učiteljsko službo na zgornji način, nimate pojma, kaj ta služba pomeni. Jaz imam npr. vsak dan tam nekje do enih pouk, to je čist res. V tem času nimam časa iti niti na wc, niti v dnevnik vpisat, niti kaj dosti drugega. Ob enih grem na en kafe, čist res, ker sem že kar malo zmatrana od napetosti - probajte vsako minuto dopoldneva držat na usmerjeni špagci 28 otrok, ne da bi jim ušla pozornost in ne da bi zbezlali, pa da jim je še luštno zraven, da so zadovoljni in mogoče še vljudni zraven, ajd, probajte. Potem popravim zvezke, ki jih je vsak dan vsaj 60 strani ali raje več, potem vsak dan še kakšno bralno značko vprašam, potem imam še druge reči, čist birokratske in potem grem res celo domov. Se pravi da sem v resnici doma okrog pol štirih. Ampak potem pa to ni konec. Kajti doma moram narediti še vse, kar bom naslednji dan rabila konkretnega za pouk, al je to preverjanje, al je to kaj poiskat za kakšno uro, vse sorte pač, da ne govorim o sprotnih zapisih o tem, kaj točno kakšen otrok zna, čisto vsak cilj je treba opredeljit v nulo točno, česar ne mroeš narediti, če si vsak teden sproti ne zapisujše, za vseh 28 otrok pri vsakem predmetu za vsako malenkost, sicer si na koncu leta bos, kako boš ocene v spričevalo pisal, redovalnica pa vsebuje precej bolj splošne reči, pa jih je tudi treba vpisat sproti - a se sploh zavedate, kolk dela je to, zgolj birokratskega. Aja, potem vmes vpisuješ še dodatne dejavnosti, vaje za zlati sonček in podobno. Pa to še tudi ni vse, kajti v soboto ali nedeljo so priprave za pisat. IN to na svojm pc.-ju, s svojim tiskalnikom, s svojim pap0irjem, iščeš pa tudi svoje lasnte pripomočke, da jih boš nesel v šolo, da bodo otroci lahko kakšno stvar konkretno videli in doživeli. To ti vzame vsaj pol dneva. Vse to, kar je napisano, ne vključuje nobenih priprav na govorilne, nobenih aktivov, nobenih projektov, ki ti vzamejo mooooorje časa, nobenih izobraževanj, nobenih dni odprtih vrat, nobenih konferenc, nobenih taborov in priprav nanje, pa je vendarle vse to tudi vključeno v naš vsakdan, da o tem, kolk nas za kakšne konkretne otroke skrbi, da posebej hodimo še zanje kaj fehtat, ap se posvetovat s strokovnjaki pa telefoniramo na vse konce in kraje, o tem sploh ne govorim, pa kakšen otrok s tabo v tvoji glavi prebije marsiketari vikend, ko gruntaš, kako bi mu pomagal.... Skratka, učiteljski poklic je full time job. Res prideš domov že ob pol štirih, včasih celo prej, ampak delaš pa vse vikende in še skoraj vsako popoldne ali večer. In še eno pomanjkljivost ima ta poklic....dopoldne in popoldne delaš isto. Ko dopoldne še imaš energijo in vse potrpiš in na miren način rešuješ, popoldne ne moreš več, za svoje lastne otroke ti zmanjka. Želiš si malo miru in hkrati si želiš biti s svojimi otroki. Ja, ni tolk fajn vse, kar se od daleč sveti.

Ti čisto verjamem, Gina.

Bi sprejela.

Če se odločiš da greš prej v službo zaradi tega nisi slaba mama. Bog ne daj. Premisli. Vrži na vago. Veliko je odvisno od delovnega časa in od varstva, ki ga imaš ali ne, zagotovljenega, pa predvsem s svojim se pogovori doma. Se mi zdi, da ti mož, kot en distanciran opazovalec, lahko kar fajn svetuje.

Srečno pri odločitvi!

Tudi jaz bi službo najverjetneje sprejela, ker so redke takšne priložnosti...če boš le dobila varstvo.
Povem pa lahko, da poznam mamice, ki so odšle delat ko je bil otrok star komaj tri mesece, ker jim finančno drugače žal ni zneslo...

Jaz sem šla delat ko je imela  8,5 mesecev.

Enako. Bi pač moj koristil tisti čas in bil doma.

Poslušaj sebe in se boš pravilno odločila
Jaz recimo ne bi šla, ker hočem biti zraven, ko bo moja mala shodila


_____________________________

Preden si bila spočeta, sem si te želela...še preden si bila rojena, sem te ljubila in komaj si se rodila, bi zate umrla. Ti si moj čudež življenja.

Kaj pa če ne bo shodila pri enem letu? Moja sestra je naprimer pri 16ih mesecih

Saj lahko bo pa shodila, ko boš prišla iz službe

Jaz tudi delam v šolstvu (vrtec) in grem delat septembra, ko bo  star slabih 8 mesecev, do konca leta bo doma mož. In mi je tudi marsikdo že rekel, ah, saj delaš samo 6,5 ur (vzojiteljica), pa boš hitro doma. Ampak to ni res, kaj pa vse ostalo delo? Vse, kar je napisala Gna, je 200% res in je precej naporno. In tega vsega me je kar malo strah ratalo

_____________________________

23.1.2008; veliki nagajivec Anže
10.2.2010: mala navihanka Daša

Jaz bi premislila, ali je res vredno priti na višje delovno mesto, ali je to več odgovornosti za malo več plače. Res pretehtaj. Jaz sem bila že večkrat na tem, da sem raje sprejela in se "zasigurala", kasneje pa se je pokazalo, da to sploh ni to, da če ne bi sprejela, bi lahko mogoče dobila še kaj drugega, ki m bolj leži. Če pa ti je  to višje delovno mesto bistvenega pomena, potem pa le sprejmi.

Odvisno, kaj si želiš. Če si želiš to "višje" delovno mesto, potem absolutno sprejmi. Če te bo to delovno mesto "izpolnjevalo", potem je to to. In dobra mama, je ZADOVOLJNA mama. V vseh pogledih.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Jst bi sprejela. Ker če bi delala tisto,kar me veseli, bi bila tudi potem lahko srečna in zadovoljna mama. Sploh če se mi tudi finačno stanje popravi in imamo vsi nekaj od tega. 

So mame, ki so OB otroku noč in dan, pa zato še niso boljše mamem od ostalih. POmembno je, da si kvalitetno z otrokom ter da si TUDI ti zadovoljna. Če si to službo želiš, jo sprejmi. Nikoli se ne vprašaj ali si očitaj, da si zaradi tega slaba mama. To ni slaba mama, slaba mama je tista, ki otroka zanemarja, ogroža njegovo življenje in prihodnost, ga pretepa,... To je slaba mama, ne pa mama, ki ima rada službo in svoje delo. To mu bo nekega dne samo za vzgled.