Jaka že dlje časa ni imel sreče z nakupom motorja, katerega si je želel imeti. Nekega dne pa je le naletel na Harleyja z napisom "naprodaj". Motor je izgledal celo bolje od novega v trgovini, čeprav je bil že deset let star. Kljub letom se je svetil in bil odlično ohranjen. Takoj se je odločil in ga kupil, na koncu pa je še povprašal prodajalca, kako mu je uspelo ga obdržati v takšnem stanju skozi vsa ta leta.
"Zelo preprosto. Kadarkoli imaš motor zunaj in se vreme pripravlja na dež, namaži krom z vazelinom. To ga potem ščiti proti posledicam dežja," mu odvrne prodajalec in mu poda kozarec vazelina.
Ta isto noč ga njegova punca Sandra povabi na srečanje z njenimi starši. Seveda sta se do tja odpeljala s kupljenim motorjem. Tik pred vstopom v hišo ga Sandra ustavi in ga opozori:
"Nekaj ti moram povedati o starših, preden vstopiva. Ko jemo večerjo, ne govorimo. Kdor prvi spregovori med večerjo, je potem dolžan pomiti posodo."
"Razumem, ni problema," odgovori Jaka in se odpravita v hišo.
Ob vstopu Jako šokira pogled na kup umazane posode sredi dnevne sobe. V kuhinji opazi še en kup umazane posode. Nakopičena posoda je bila celo na stopnicah, hodniku, povsod kamor je vrgel pogled, kupi nepomite posode.
Končno se skupaj usedejo k večerji in seveda nihče ni zinil ene besede.
Ko tako dalje večerjajo, se Jaka odloči izkoristiti situacijo. Nagne se k Sandri in jo poljubi. Nihče ne reče besede, zato se skloni še nižje in ji začne poljubljati prsi. Še vedno se nihče ne oglasi, zato Jaka vstane, zagrabi Sandro, iz nje strga obleko, jo vrže na mizo in jo poseksa pred očmi njenih staršev.
Punca je bila vsa iz sebe, njen oče ves bled in njena mati vsa prestrašena, ko se Jaka mirno usede nazaj na svoj stol in še vedno nihče ničè ne reče.
Jaka pogleda po mami in si misli: "Čudovito telo ima za svoja leta." Zato zagrabi še njo, jo skloni čez jedilno mizo in se spravi nanjo na vse načine.
Sedaj Sandra postane besna, oèetu se kuha para, ampak ¹e vedno prevlada ti¹ina.
Kar naenkrat se zunaj pobliska, zagrmi in začne deževati. Jaka se takoj spomni na svoj motor, zato hitro vstane in iz svojega žepa potegne vazelin. Tisti trenutek pa vstane še oče, stopi stran od mize in se zadere: "Dovolj! Bom pa jaz pomil posodo!"
