ja, na žalost. Ima 16 mesecev. Prve mesece, dokler se ni naučila sedet in kasneje vstat, je bla pridna kot čebelca. Nisem imela ene neprespane noči, pa tudi podnevi ni bilo problema. Pri 6, 7 mesecih so se začeli problemi s spanjem podnevi, saj ko si jo dal spat (vedno ob isti uri, ko je kazala znake zaspanost), je vstala in potem se kao ni znala nazaj ulešt in je tulila. Zato sem sprva začela zraven nje na kavču spat, potem pa smo jo navadili, da spi v vozku ali avtu (če smo kam šli smo takrat, ko je bla njena ura). In tako je še danes. Je sicer pridna in takoj ko jo daš v vozek (res ga sicer ne uporabljamo več) na flaši zaspi. Ponoči pa je večji problem. Zaspi sicer vedno takoj na flaši v naročju, nato jo dam v posteljico. A potem se ponoči že 5 mesecev večkrat s tuljenjem zbudi. Sprva sva jo hodila mirit, ker jo je najbrž mora tlačila, ko je tako v spanju vreščala, a se je to ponavljajo parkrat na noč, pa se nama ni ljubilo vsako uro ali dve to ponavljat (človek se pač mora naspat za v službo), tako da smo kupli kavč in ob prvem joku gre pač eden v njeno sobo, jo spečo prestavi na kavč in se zraven uleže. In to vsako noč (v treh mesecih se celo 4 noči ni zbudila in je sama spala). In potem da mir, včasih spet ponoči zatuli zaradi sanj, a ko jo pobožaš spet pomirjena da mir. Je pa zlo zoprno, ker komaj se skup zvečer uleževa, ni ena ura, ko morva narazen. Če jo pustiš tult, tuli in joka tudi po pol ure, nič ne pomaga.
A bo to kdaj minil oz. a je kakšna rešitev? (Spanje v zakonski ne pride v poštev, ker imamo novorojenčka, pa ga ponoči vzamem k sebi podojit, pa tud sicer jo ne mislim gledat v najini postli.)

Metaa.. Kaj naj ti recem. Jakob se uspava NA LASEH. Ze od rojstva. Z mojim spiva ze kaksno leto dni loceno. Vsak s svojim otrokom, v svoji sobi.

Ves, vcasih clovek ne more z glavo skozi zid. Ravno danes sem brala zgodbo ene mame, ki je z novorojenckom v roki zaspala, padla po tleh in si prebila arkado ter ustico, ker je hotela da otrok na vsak nacin spi v svoji postelji. Zdaj spi otrok pri njej in je rekla da se vsaj naspi..

Otroci so razlicni. Ne pricakuj da bo zgodba vedno enaka. Eni otroci pac rabijo vec blizine kot drugi, je pa na tebi, ce mu bos to blizino nudila ali ne..

_____________________________

Gospa sem.

metaa!

najprej čestitke za novorojenčka

Sploh nisem zasledila o povečanju vaše družinice!

Glede spanja, prav nič vam ne zavidam, sem bila vpodobni kaši, od petega meseca naše Enje, pa do pred 14 dni, ko sva se ponoči nehale dojit in zdaj spi že v otroški sobi.
Ne vem, če ne bi poskušala jo navajat zaspat samo; seveda ne na silo in na račun dolgotrajnega jokanja.
Enja se tudi zdaj še zbudi in zatuli, tak, da je groza, ampak po kakih par sekundah spi dalje. Prej sem vedno skočila k njej in jo vzela k sebi.
Ali pa mogoče kako nočno lučko naštimat.
vsekakor pa jo navajat brez flaške spat, pa da že zvečer zaspi v svoji postelji, ko je še v budnem stanju.
Pa ima kako ninico, ki ji dela družbo?
Nimam več idej. vsekakor upam, da vam ne bo prenaporno!

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Vse ima: nočno lučko, plišasto igračo. Flaško pa za zvečer spije v naročju že od rojstva in tudi ne vem, kako jo tega odvadit. Ampak nikol ni problem-spije, jo daš v posteljico in odideš-zaspi. Do takrat, ko se ji kaj sanja. Babyphone zatuli, da naju kar iz postle vrže. In greš v sobo, tamala pa sedi in tuli v spanju, ampak toliko časa, da enega ne čuti ob sebi. SPEČO samo preneseva en meter stran na kavč, se sploh ne zbudi. Saj se ji res po moje sanja, a se mi zdi, da podzavestno ve in pričakuje, da bo nekdo prišel k njej in ga noče spustiti. Tudi ko ležiš ob njej, pa zatuli, rečeva samo,"ati/mami tukej, pa je vse OK. Si predstavljaš zjutraj. Mož ob 5h vstane (tako globoko zaspi, da ga ne sliši), ko pogrunta, da je sama, spet tuli, potem pa jaz iz spalnice pribašem (po možnosti s tamalo, ker je ravno tisti čas lačna), da vsaj vsi spimo vsaj do 7h. Dons pa najmlajša ni hotla nazaj zaspat, ker jo je tavečja s tuljenjem preveč zbudila. Tavečja bi pa sicer še spala (ne sama), pa ni mogla zaradi jokcanja tamanjše in je še ona tulila. Torej smo vstali še ob svitu-štala, res, včasih je noro!
Ja, smo se pa povečali pred dvema mesecema in pol, tako imava 13 m.razlike. No, saj sem mislila, da bo še huje, pa kar gre-razen ... gled par stavkov nazaj

Metaa,

pri nas je situacija ista. Včasih zaspi tudi brez flaške, sploh če zvečer pozno je, zaspi obvezno v najini postelji. Če ga samo dvignem nad njegovo posteljico, začne tako tuliti, kot da so noter žeblji .  Ko zaspi v najini postelji, ga sicer prestavim v njegovo, ampak se tam okrog 2. ali 3. ure zbudi, in ga nikakor ne morem uspavati nazaj, kakor da ga vzamem k nama. In potem takoj zaspi nazaj.

Smo probali z eno mehko igračo, odejco, pa nič. Ne vem kje smo naredili napako, ker je bil ful priden dojenček, tam okrog 9 meseca ga je za začel biksati. Prej je spal pa po celo noč.

Sem sprobala tudi že, da sem ga pustila jokati, pa je iz posteljice ven padel. K sreči si ni nič zlomil ali udaril, tako da rajši vidim, da iz postelje dol zleze ker zna, kot pa da bi iz posteljice skakal ven in si še kaj polomil.

Menda jih bo že to enkrat minilo in bojo spali v svoji postelji.

dana

Ja, ko bodo prišli v puberteto, če ne prej, pa ziher!

Sicer pa se je tudi pri nas začelo šele po 9., 10. mesecu, pom moje zaradi sanj, ker otroci verjetno v tej starosti bolj podoživljajo.

Metaa. Bos vidla, vsak dan bo lazje. Mi imamo 15 mesecev razlike. Nekak prebrodis, pa je..

_____________________________

Gospa sem.

Seveda, se strinjam s Seven; morda pa je nanjo tudi vplivala kaj tvoja nosečnost, pa morda manj pozornosti; pa dostikrat se otroci zbujajo zaradi vsega, kar se jim dogaja, kot praviš sama, ko začenjajo plazit, hodit, ali pa je kar vse skupaj.
No, očitno sva midva imela res srečo, da zdaj končno Enja brez problema spi celo noč. Očitno je rabila tako dolgo, da je bila nekako pripravljena.

Upam, da se vama bo čim manj poznalo na funkcionalnosti podnevi. In da se zadeva čim prej uredi! Sicer pa na veliko uživajte!!

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

mi smo meli podobno stanje,samo je moja spala na joški 22 mesecov,zdaj pa smo rešili stvar.če obvladaš angleščino ti priporočam knjigo od elizabeth pantley The no-cry sleep solution for toddlers and preschoolers ,nama je pomagala in maš ogromno dobrih nasvetov glede vseh težav vezanih na spanje.

Zdej se od te iste avtorice dobi knjiga tudi v slovenščini, naslov pa je Otroško spanje : brez joka v sanje. Sicer si je jaz še nisem sposodila v knjižnici, ampak če bo treba...

Lep pozdrav

jaz mam obe ker sem si najprej kupila v slovenščini potem pa sem zasledila še ono drugo in moram rečt da je tota druga bolj obširna in polna idej kako se spopadat z vrsto spalnih težav pri malčkih in predšolskih otrocih:tak da je tota druga bolša izbira