mene je zelo strah,da bi me napadla poporodna depresija.Sedaj imam doma 16mesečno punčko in sem tako zelo navezana nanjo,da brez nje ne morem biti niti pol dneva.Sedaj sem noseča 4mesece in me že sedaj dela živčno to,da bom morala biti brez nje tiste tri dni-upam da samo tri dni..Ne morem in ne morem se z tem sprijazniti.Hudo mi je samo da pomislim na to in zato se bojim poporodne depresije.Je mogoče katera kaj podobnega doživela?Naj povem,da druga nosečnost ni bila načrtovana,a sem se odločila da otroka obdržim...nekatere poznajo mojo zgodbo ko sem se odločala za splav,da ali ne!

_____________________________

Neja 27.12.2005
Tjaša 22.10.2007
najlepši razlog zakaj živeti

Tako sem bila jas navezana na srednjega sina. 4 leta sva bila neločljiva, kamorkoli sem šla je šel zraven mene. Potem sem se zaposlila in ga je pazila oma. Grozno je bilo, ko sem morala v službo, kar nekaj časa je trajalo, da sem se navadila, nekaj ur biti brez njega.
Na prvega nisem bila tko navezana, ker sem takoj začela delat še preden je bil eno leto star.
Na tretjega sina pa tudi kolikor se da se nočem tako navezat, ker ko se bom zaposlila bo hudo, zato sem ga tudi vpisala v vrtec, da se že sedaj malo navadiva oba, da bo treba enkrat v službo.