... kako jo prepoznati, kakšni so prvi znaki?

kako si lahko pomagam sama, če ugotovim da jo imam?

sem že malo izven tega....jaz sem po porodu imela obdobje, ko nisem bla srečna tolk, kot bi mogla bit - glede na rojstvo bebike seveda. bla sn ful nezadovoljna s sabo, brez volje celi dan, tudi z dojenčkom nisem mela nekega groznega veselja (razen tej pa tej), kr neki prepir sn iskala s partnerjem al pa sn bla nekam odsotna.... saj ne vem, a je bla to poporodna depresija, ampak spominjalo me je nekak na to - glede na to, kar sem prebrala o tem.
jaz nisem šla k nobenemu zdravniku ali podobno - enostavno minilo je. pa malo si morš v glavi razčistit, partnerja opozorit na to, da ti lahko čimbolj pomaga. v glavnem, odkrito se je treba pogovarjat o tem.
drugače pa pojdi k osebnemu zdravniku, da ti svetuje naprej.


_____________________________

Žensko srce je kot globok ocean, poln skrivnosti...

Če ti kaj pomaga so nam v MŠ rekli takole. Obstaja poporodna otožnost in poporodna depresija. Čez otožnost grejo skoraj vse nosečnice. Znaki so tesnoba, ranljivost, kr neki jokaš, težave s spanjem. Medtem ko pri depresiji so znaki nemoč, žalost, da obupaš nad vsem, najhuje pa je ko nimaš več volje do življenja. Nam je rekla, da če pride do zadnje faze, je treba na pogovor. 

moja mami je mela depresijo po 3. otroku. Se pa spomnim, da je bla nekako odsotna, je rekla, da ni cutila nobene prave povezanosti do novorojencka in ni imela neke zelje skrbet za dojencka. Ne vem kolko casa, ampak je mela ves cas vrocino, ki jo zaradi strahu se danes po 20 letih ne meri. Depresija je presla sama od sebe, saj se 20 let nazaj se ni o tem toliko govorilo in pisalo. Se pa spomnim, da ni bilo lustno za nikogar od nas, ne samo za mami.

Jaz sem imela kar hude težave in so mi tule pomagali: http://www.mamazofa.org/svetovanje/obporodne_stiske.php?r=3

Toplo priporočam.

LP
L.

tudi jaz sem se srečala z depresijo in sicer pri emni se je začelo že med nosečnostjo.
bilo je nevzdržno, pri meni je bila problem anksioznost-strah in ni minilo samo od sebe. žal.
sem se pa počutila skos slabo, ni bilo minute v dnevu, tednu, mesecu, da bi pa rekla,da sem vesela, srečna..


_____________________________

sanje so se uresničile..
13. 5. 2008 sva dobila najlepše darilo.. Taro
26.10. 1010 pričakujemo še en zakladek.

Tudi jaz sem jo imela po rojstvu prvega otroka. Sprva znakov sploh nisem prepoznala in sem še ginekologinji zatrjevala, da je vse v najlepšem redu. Znaki so sprva rahli, ki pa se kasneje stopnjujejo: otožnost, nemoč, izrazita razdražljivost, strah, občutek nerazumljenosti, nespečnost, utrujenost, osamljenost (da si za vse sama), žalost in nazadnje celo misel na samomor. Edina oseba, ki mi je preprečevala storiti ta skrajni korak, je bilo moje dete, saj je bil strah pred tem, kaj se bo zgodilo z njim, ko mene ne bo, hujši od tega, kar sem prestajala. Pri meni je minila po letu in pol brez zdravljenja (ko sem začela spet ponoči normalno spati), čeprav je bila potrebna ogromna podpora s strani partnerja. K zdravniku nisem šla, ker sem bila v skrbeh, da bi pustilo jemanje zdravil posledice na otroku. Danes, ko gledam nazaj, ne vem, če bi se isto odločila...