Zdravo!

Najprej en lep pozdravček vsem prisotnim dekletom/nosečkam/mamicam. Sem nova tule na forumu, ki se mi zdi prav zanimiv. Imela bi eno vpršanje oz. bolj me zanima vaše mnenje glede zanositve.

Stvar je takšna. Imela sem kar nekaj nesreče pri izbiri partnerja. Imela sem partnerja kar nekaj let (pet) in zadnje dve leti sem se z njim pogovarjala o naraščaju. Kar nekaj časa je govoril da še ni pripravljen (bliža pa se 30-im), na koncu pa me je prizadel z dejstvom, da si otrok ne želi.:(( To me je tako prizadelo, da sem se preselila nazaj domov in se odločila, da obrnem nov list svojega življenja.

Po letu dni sem spoznala človeka, ki je ponovno ogrel moje srce. :)S to razliko, da si nenormalno želi imeti družino. Skupaj sva slabe pol leta in vsak dan se nama roji po glavi, kdaj bi bilo pametno imeti družino. Skušava se zadrževati, samo ne vem, kako dolgo bova še lahko zdržala. :ups:

Sedaj pa me zanima še vaše mnenje, ker sem res malo zmedena. Ali se vam zdi čas ki sva skupaj prekratek, da bi lahko razmišljala o družini. Moje srce govori eno, razum pa dela v glavi kaos. Za vsa mnenja bom zelo hvaležna. :zmeden:

Lep pozdravček

Če se ti zdi, da ga dobro poznaš (in je v redu) in se v interesih kolikor toliko ujameta, zakaj pa ne. Edino tisto me je malo zmotilo, ko si napisala, da si nenormalno želi družine. Kaj je tisto "nenormalno"? Ali pa si se samo nerodno izrazila?
Nihče pa res ne more za nobeno zvezo zatrditi, da bo trajala. Teh garancij ne dajejo.

Moja prijateljica je zanosila dva meseca po tem, ko je zapustila prejšnjega nikakvega tipa in dva pozneje spoznala pravega. Za poroko sta se odločila še preden je ugotovila, da je noseča. Potem sta jo samo malo prestavila:). Zdaj ista poročena 6 let in imata dva luštna otroka in dober zakon.

Čas ni merilo. Midva sva se za poroko odločila po štirih mesecih ljubezni. Prej pa sem sedem let zabijala čas z enim čudnim tipom.

Ne oziraj se na druge, prisluhni srcu. Srečno!

no ja v mislih sem imela, da si je res res želi, v primerjavi z mojim prejšnjim partnerjem. Mogoče sem sec res malo napak izrazila....

A ni lepo, da si želi otroka. Čisto nekaj drugega je, če čakaš malo bitjece z nekom ki si ga želi, ali pa nekom, ki ima otroka zato, ker je že čas za to. Saj pol leta ni tako malo. Zakaj bi morala čakat, ni mi jasno. Razen če si želiš ti še življenja brez otroka, če si želiš druge stvari izživet, potem je pa to OK. Ali pa ne veš, če je ta človek pravi zate?

jaz si otroka želim, kar se uživancije tiče, sem pa že dala skozi kar nekaj, tako da tega ne bom pogrešala. Tudi človek ob meni je pravi. Razumeva se super in tudi najini pogledi na življenje so primerljivi. Vprašanje pa sem postavila predvsem zato, ker imam nekaj prijateljic, ki so mi svetovale, da bi še malo počakala, češ da je "prehitro" vse skupaj...in to me je zmedlo. Sama pa si rega resnično želim.

Ti moraš naredit tako, kot ti čutiš, kaj te brigajo ostali. Ostali naj kar čakajo, če jim paše. Saj je tvoje življenje. Otročki so pa tako fajn...

mmmm..verjamem da so fajni

sestrična moja ima dva in pol letno pupo, ki je tak cukerček da je joj....

no ja...tud ona je bila s partnerjem nekaj malega ko je zanosila in sedaj ima zelo prijetno družinico in počasi "delajo" na sestrici ali bratcu.... (sestrična pa mi glede moje odločitve stoji ob strani - Suzana - če tole bereš - hvala ti...)

Tudi jaz bi ti svetovala enako, kot predhosnice! Če ti srce pravi, da je vredu človek, dober po srcu, ne vidim razloga, da bi odlašala, saj si navsezadne dolgo odlašala s prejšnjim, kajne?

lp, Jessy

Hoj!
Tudi jaz sem prej "čas zabijala" (4 leta) s tipom, ki ga sploh nisem imela rada.
Potem sem zelo kmalu spoznala sedanjega in zanosila po 7 mesecih, nenačrtovano. Je bilo veliko presenečenje in sem tudi jaz dosti razmišljala o tem, da je to veliko prekmalu, glede na trajanje zveze. Ampak sedaj je super, skupaj sva se preselila in se veseliva otročka. Tudi domači so se navadili nanj, le babica ves čas fantazira o prejšnjem (kako je bil dober...). Ampak pri teh stvareh se sploh ne smeš ozirat na mnenje drugih, temveč na svoje srce. Verjetno v vsaki zvezi pridejo vsake toliko časa kakšni pomisleki, ali si se prav odločil, ampak moraš vedeti, da nobena zveza ni in ne bo idealna. V vsaki se morata oba partnerja maksimalno trudit.
Če ti je lepo z njim, če imata podobne interese, poglede na življenje... po mojem mnenju trajanje zveze ne igra take vloge. Tudi v dolgoletni zvezi nimaš nobene garancije, da bo šlo.
Če si v dilemi, še malo počakaj. Oziroma živita nekaj časa skupaj (če že ne) in bosta kmalu ugotovila, kako gre.
Srečno in lp, Pika