Evo po skoraj 20ih mesecih smo pri nas doživeli preobrat, ki sem ga do ene mere komaj čakala. Na žalost pa sedaj ugotavljam, da to nikamor ne pelje. Stvar je v tem, da se naša dečvica že od vsega začetka nikoli ni rada crkljala in po rokah nosila. Vedno je rada zaspala v svoji postelji brez kakšnega lubčkanja ali božanja. V glavnem ni bila neka blazno nežna dušica, kar sem včasih zelo pogrešala. Ves čas samo akcija. Zdej mi pa ene 14 dni dela cele štale. Predvsem ponoči. Zvečer je že problem, ko jo dam v svojo posteljico. Se prav užaljeno joka in kliče en čas mene en čas očija. Samo, da pridem do postelje skoči po meni in se me drži kot klop. Zaspi sedaj le ob enem instrumentalnem CDju s ptički. POtem mirno spi do ene pol dveh in to potem zopet jok in protest dokler ne pristane v najini postelji.  Potem se pa tako k nama stiska pa naju lubčka in boža... Groza, sej je super občutek, ampak to nikamor ne pelje. Pa nisva popustljiva, danes se je po etapah drla od dveh do pol petih  Čez tri mesece dobi tekmeca in sploh si ne upam predstavljati, kakšne bodo izgledale noči
ja pa še to, kako ukiniti ponoči pitje. Če bi ji dovolila, bi spila tud 3dcl. tele noči mene dobesedno ubijajo. Dejte mi PROSIM kaj svetovat  

Joj, sem zdele videla da ima že metaa zelo podobno temo odprto. Se opravičujem, ker takole površno sodelujem