Vem da verjetno vsaka mamica in tudi očka včasih radi pretiravamo, kaj vse že znajo naši otroci in kaj so se novega naučili. Ampak kar pa dela moja kolegica pa je že preveč. Njen sinek je star 9 mesecev in se še ne obrne iz hrbta na trebuh in ne obratno, sedi še tudi ne sam, samo če ga založi z blazinami, plazi se ne, tudi ob opori še ne hodi, v glavnem če ga daš ležat, se ne premakne niti za centimeter. In potem ona meni pred enim mesecem reče (ne samo meni ampak vsakemu ko ga vidi): "Moj sinek pa je včeraj naredil prve 3 samostojne korake". Ok, sem se nasmejala in si mislila svoje, sem mislila da se mogoče heca. In potem čez nekaj časa, reče, da bo njen sin že čez par dni shodil, ker tako lepo napreduje in da že tako lepo gre sam, da že naredi par samostojnih korakov. In ona je sedaj prepričana da bo že res kmalu shodil (je rekla, da naslednji teden). Potem pa še reče mojemu sinu (star je 11m), ki se plazi in hodi ob opori, čisto samostojno pa še ne, da če gre v hojico, ker je njen ne rabi več in da kdaj pa bo on začel sam hodit. Mislim halo.

Teme nisem odprla, ker bi bila slabe volje, ker moj še pa ne hodi, ali pa celo ljubosumna, saj meni to ali shodi pri 9 m ali pa pri enem letu ni tako zelo bistveno, glavno je da je zdrav in da se drugače vredu razvija. Rada bi samo, da bi malo pokomentirali o tem pretiravanju in če tudi od vas kateri to toliko pomeni, če otrok hitro shodi, začne hitro govorit...? Se mi zda, da kadarkoli srečaš še koga z majhnim otrokom, se že začnejo primerjave, kaj kateri zna in kaj ne in kako je kateri hiter pri čem in v smislu a vaš pa še tega ne zna.

Sem zabluzla, a ne.

Jaz sem srečala neko mamico, ki je trdila, da njena 4-mesečna hčerka že govori: ata, mama, teta,... Ja itak....

Meni pa je klegica pred kratkim trdila, da je njen 2 mesečni sin rekel prvo besedo in sicer NE. Mogoče mu je res naključno ratalo pač tak zvok naredit, ampak ona trdi da že zna govorit in je tudi to vpisala v knjigico otrokovega napredka.
Drugače pa ja, zdi se mi da malo bluziš .

Btw., moj brat do 2 leta ni hodil, ker se mu enostavno ni dalo. Samo sedel je na tleh in se igral. Pa je nekega dne vstal in znal samostojno hodit in tečt.
Do 2 in pol leta ni rekel ne mama, ne ata ipd, takrat pa je lepega dne začel tvoriti samostojne stavke, pri 5 pa je tekoče bral in se tega čisto sam naučil, pri 6 letih je poznal vse države sveta in glavna mesta in to tudi pokazal na globusu.
Pa sedaj to s čim primerjajte

Saj mogoče je pa res naredil prve korake, kaj veš. Eni otoročki preskočijo cel kup razvojnih faz .

Mah, ne se sekirat. Vsaka mama se rada pohvali s svojim otrokom in vsaka, kateri otrok ni med prvimi, za trenutek (ali pa tudi za več trenutkov) pomisli, da je z njenim otročkom kaj narobe. Danes
živimo v svetu tekmovalnosti in če nisi prvi, je hudič. Pač malo pretirava.

Je pa dandanes res križ s tem tekmovanjem, kdo je večji, boljši, hitrejši,... Saj če bi tekmovali sami s sabo, poskušali izboljšati svoje dosežke, ne bi bilo s tem nič narobe. Ampak ker se neprestano primerjamo z drugimi, se bo vedno našel kdo, ki bo boljši od nas in v nas povzročal komplekse manjvrednosti, vedno pa se bo našel tudi kdo, ki bo od nas slabši in na katerem si bomo potem lahko zdravili svoje komplekse

Ja, pa si res zabluzila. Ker govoriš čisto nasprotne si stvari.

Skoz en uh not skoz druzga vn..tud moja je "čudna" ker se pri 6 m še ne obrne in nima zob,pa kaj

Ja, to so pač ponosni starši na svoje otročičke.
In bolj kot imaš občutek, da si v življenju premalo dosegel, da so te ljudje premalo opazili, pač svoje ambicije preneseš na svojega otroka. To ni tako hudo, dokler ne začneš od otroka preveč zahtevati, da bi se z njim ponašal in tako dvigoval svojo vrednost.
To je pač občutek manjvednosti. 

Potem pa pride otrok v puberteto in ti pokaže zobe - ko noče nič več in se lahko ponašaš drugače, kot neka moja znanka: "Moj sin je zaostal, ker so vsi učitelji neumni in cel sistem. Moj je pa pameten in se ne pifla, ampak razmišlja s svojo glavo ....in tako se je odločil, da se ne bo učil, ker je vse butasto ...."

_____________________________

Ljubi svojega moža kot Boga in ti mož, svojo ženo kot Boginjo. Pri tem ni žrtev in nič nam ni težko.

kot bi rekla alanis: "you'll make up for what I blew - what's the problem? Why are you crying?" fajn pesem za take starše;)

jaz se še nisem pogovarjala z mamico, ki bi pretiravala, mogoče se bi tebi zdelo, da se hvali. jaz se z vsako mamico veselim napredka njenega , ker vem kakšni občutki so to.

za vsako malenkost, ki jo je moja pupa osvojila, sem bila tako srečna, da sem dobila solzne oči. okoli pa nisem razlagala, ravno zaradi takšnega mnenja, kot ga imaš, anonimna. pravzaprav sem se o tem  pogovarjala s tremi mamicami, s katerimi sem se skupaj veselila napredka naših sončkov.

pač pazim, pred kom kaj rečem, da se slučajno ne bi hvalila. no, če ti bo v tolažbo, je moja pupa stara 2leti in 5mesecev, pa noče na kahlico ali školjko. a dovolj zaostaja, da se boš bolje počutila

< Sporočilo je popravil mika -- 11.5.2007 16:06:33 >

vse je možno in jaz sem živ primer tega. Mama pravi, da nisem nikoli znala plazit, tudi obračala sem se bolj bogo, no sedela pa sem. In nekega dne sem se baje vstala sama ob kavču, stala nekaj časa tam, potem pa dobesedno shodila!sama od sebe, brez ene same pomoči. Stara sem bila 9 mesecev .

Vem, da ni nič nenavadnega če začnejo nekateri otroci že pri 9m hodit. Tudi sama sem začela takrat. Od enih drugih kolegov punčka je bila stara 9m in 3 dni ko je začela hodit in sem bila tudi sama vesela zanjo. Ampak ona je ko so prišli na obisk pokazala kako hodi, ta kolegica, ki sem jo omenila v prvem postu pa že kar nekaj časa govori, da njej pa že hodi, jaz pa ga nisem še nikoli videla, pa se vidimo skoraj vsak dan. Ko sem rekla, da naj malo pokaže kako lepo že hodi, pa reče, da je danes že zmatran, ker je že doma hodil in da ne more več. Poleg tega, ga še tudi nobeden drugi ni videl da bi hodil, razen mamice seveda. Če pa ga da na tla, sicer prestavlja nogice, ampak ravnotežja pa ne more držat sam in bi kar padel če bi ga spustil. Zato pravim, da pretirava. Če bi ga jaz videla da res sam hodi, bi bila tudi sama vesela zanj.

Nikoli ne mislim, da se katera mamica hvali, če pove kaj njen že zna. Tudi jaz se večkrat pohvalim, da je naš spal celo noč, da se je naučil nekaj novega in podobno.  Saj to je normalno.

Ta kolegica že od začetka sili malega v stvari, za katera je še premali. Že pri petih mesecih ga je držala za roke in dobesedno vlekla za sabo, da bi se naučil hodit. Mogoče se meni zdi to mal mimo, ker ga sama nisem nikoli zalagala s povštri, da bi se naučil sedet in ga nisem nikoli silila v stvari, ki jih še ni bil sposoben naredit. Sem mnenja, da otrok začne sedet in hodit ko je zato sposoben in da mu siljenje bolj škodi kot pa koristi.