ko sva sama, je priden večinoma časa, seveda včasih tud katero ušpiči tako da včasih znorim ampak preživim... problem pa nastane če kdo pride npr. stara mama, njegov ati, moje kolegice... takrat se pa spremeni v tečnobnega 3letnika, ki ga je čisto nemogoče obvladat, ne uboga me čisto nič, ko pa grejo stran oz. domov pa kot da bi ne vem kaj naredu z njim in je pol spet normaln... :zmeden::zmeden: kwa je zdaj to? a se vam tud dogaja al mam sm jzt takšnega? :ups:

Pač vzbuja pozornost, nič kaj takega.

Ne ga držati preveč nazaj, da ne izgubi samozavesti v odnosu do drugih.

kako naj ga ne držim nazaj, če razbija vse povprek? in meče igrače, edina rešitev je da mu dam risanko če sva doma in je potem mir skor 2 uri...

Trdno ga primi za ramena, ko meče igrače okrog, počepni do njega, glej ga v oči in mu mirno povej, da se to ne dela, da je to grdo. Če bo zadevo ponovil, bo sledilo ohlajanje v drugem prostoru ali odvzem igrače, s katero grdo ravna. Ne pridigat v nedogled, ker ga to ne zanima. Če se stvar še enkrat ponovi, mu povej še enkrat po istem principu, ko je zadeva že tretjič v igri izpolni obljubo...ohlajanje za tri minute.

Mogoče lahko ohlajanje uprizoriš že po drugem grdem obnašanju, no, jaz imam ponavadi akcijo po tretjem opozorilu.

Če bodo obiski grdo gledali, jih enostavno spreglej in se ne meni za njihove komentarje. Otrok mora vedeti, kaj se sme in kaj ne.

Saj ne rečem, da mu pustite delati vse. Samo postopno izoblikujte njegov način komunikacije z tujimi ljudmi - prijateljice itd.

Naša malčica je imela pri kakem letu in pol navado, da je škropila ljudi s slino. Tako prrrrr.

Zelo sem bil previden pri usmerjanju v primernejše obnašanje, ker zagovarjam, da je vsakakršna komunikacija boljša kot nič.

Navada jo je minila in komunikacija z drugimi ljudmi ji gre od rok.

Nikakor pa se ne sme človek navaditi reagirati impulzivno le zato, ker mu je pred drugimi ljudmi nerodno!!!

Ja, to imaš prav, primoza.

Temu se reče vzgajati sebe in vzojil boš otroka;).