Ne vem, zacelo se mi je dogajat, da se nikakor ne morem sprostit pri sexu. Nonstop sem z enim usesom pri otrocih. Naredi tamala gib in ze sem na prezi ali se bo zbudila, pa tamali malo bolj vzdihne in ze mislim, spet bom morala vstati, kaj ce naju vidi...
Vsi trije namrec spimo v eni sobi in na sreco se v nedeljo selimo v 2.5 sobno stanovanje, zato upam, da bo potem bolje. Z casom v zadnjem mesecu, mi tudi ni vec z veseljem do tega. Vcasih pa se mi zdi, da sem hotela nonstop .
Moj moz je drugace zelo nezen, potrpezljiv in me zna, ce se nevem kako nisem pripravljena pripravit do tega... ampak me skrbi ali se te tezave samo stopnjujejo, ko otroci rastejo. Res je, zdaj bosta imela svojo sobo, ampak vseeno se tamala se vedno zbuja ponoci in me skrbi ce se bosta sploh navadila spati v svoji sobi.
vem da bo za vse lazje, me pa zanima ali bom postala taka zenska, ki se pocasi navelica vsega tega in ji enostavno ni vec. nikoli si nisem mislila in tega me je bilo vedno strah, saj ko smo se pogovarjali s kolegicami, so vse vedno tarnale kako se jim ne ljubi, jaz pa sem z ponosom rekla, da neglede na to, da imam 2 otroka, z samo 11 mesecev razlike, imam se vedno cas in moc za svojega moza.

Mogoce vam tezim s tem in bo katera rekla, s kaksnimi problemi se ta vbada, ampak z mozem imava zelo lep odnos zakon in ne bi rada , da ga bilo kaj pokvari. Prosila bi za nasvet...

Jaz sem postajala tudi nervozna, ker je sin spal v isti sobi. Zdaj, ko je v svoji, ni več problema. Sem bolj sproščena in vse je na starih tirih.

Ja nič kaj ne pomaga. ALi otroka iz iste sobe, ali pa vidva v kakšen drugi prostor. Midva prve 3 mesece, ko sta spala otroka pri nama, tudi nisva mogla v spalnici. Sva dodobro druge prostore spoznala...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore