Lepo prosim za nasvete.
Od prijateljice fant se je hudo ponesrečil. Je v bolnici, sicer so rekli, da ni več v kritičnem stanju, bojijo pa se zapletov v zvezi z možgani (krvavitve...).

Od te prijateljice sem kar precej oddaljena. Skrbi me za njenega fanta (ga poznam). Mi je pa neprijetno kar naprej spraševati kako je, pošiljati sms-je. Sploh ne vem a je vredu če jo kličem, pa ji pošiljam sms-je? Al bi bilo bolje da počakam, pa jo pustim v miru, da me bo že sama poklicala?

Prosim ne me zdaj obsojat, sam jz res ne vem kaj naj. Kaj je bolje?

Vse je odvisno od človeka.Nekateri imajo radi,da jih kaj vprašaš,nekateri so pa v taki situaciji raje sami.
Mene osebno ne bi motilo,če bi me prijateljica po telefonu spraševala,kako je z mojim dragim.To je zame lepo,saj bi videla,da tudi druge skrbi.Na tvojem mestu bi jo poklicala,jo vprašala,če ji lahko kako pomagaš in po njenih besedah bi ugotovila ali ji tvoja skrb godi,ali bi rajše bila sama v svoji bolečini.Poskusi.
Njemu pa želim čimprejšnjo ozdravitev.

Najbolje, da jo pokličeš, vprašaš kako je kako je fant in kako se ona drži,  ji ponudiš pomoč oz. tolažbo in ji poveš, da se lahko kadarkoli ona in njen fant obrneta nate.

Če je res tako dobra prijateljica, potem jo pokliči in jo vprašaj! Pa potolaži jo.... Njej bo ogromno pomenilo.

Pokliči jo. Saj če se ne bo mogla ali pa hotla oglasiti, se pač ne bo oglasila.

Od moje prijateljice fantek je tudi trenutno v bolnici in jo ona z njim. Jaz jo kar pokličem in sprašujem kako je z malim. Če se lahko, se oglasi.

Se strinjam s predhodnicami.

Kar pokliči jo. 

_____________________________

Matovilcica, tudi jaz ne vem, kaj je bolje-torej, če bi jo poklicala ali ne. In to zato, ker je ne poznam. Kot so prehodnice napisale, smo ljudje različni-eni imajo radi, da se v težkih trenutkih pogovarjajo, drugi se zaprejo vase.

Torej, če ti je dobra pirjateljica, najbrž veš, kako reagira v takšni situaciji. Pokliči pa jo vsaj toliko, da bo vedela, da misliš nanjo in da ti ni vseeno.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore