Pozdravljene,

Zadnje čase mi je bilo kar naprej slabo (včasih sem tudi bruhala), sedaj pa se je poleg vsega začelo da mi kar na lepem začne razbijati srce in me postane strak (občutek kot ko te je nečesa strah, oz. ko imaš zelo slabo vest), in to traja včasih po par minut včasih dlje. Velikokrat tudi v eni uri večkrat. Začela sem tudi jokati brez pravega razloga...

Res je da sem imela pred kratkim zelo stresno obdobje, ampak sedaj je to minilo. In se ne dogaja nič pretresljivega, in nič mi ne manjka. Ali je možno da je to prišlo za menoj? Partner pravi, da sem tudi precej vzkipljiva, pa tega niti ne opazim.

Ali se je kateri kaj podobnega dogajalo? Danes sem si vzela dan zase, pa nič ne pomaga, duši in tišči me kot da me bo pobralo. Razloga pa ne vem...

Ko se mi to začne dogajati se ne morem ne zbrati in nič. Razmišljam da bi šla do svoje zdravnice. Samo po drugi strani pa nebi rada pristala na kakih antidepresivih ali kaj podobnega.

Pozdravček!

Meni se je to dogajalo ko sem bila v depresiji. Srce mi je začelo zelo hitro biti, v prsih se mi je nabral en tak paničen strah...nič me ni zanimal, bila sem apatična...mela en kup zdravstvenih težav, ki jih v bistvu ni bilo (očitno se je v moji glavi precej dogajalo).
Jaz mislim da je depresija, samo sam simptome zelo težko prepoznaš. Preberi kakšen članek ali knjigo na to temo pa boš videla če se kje prepoznaš....ima pa depra tako psihične kot fizične simptome.

Upam da sem ti kaj pomagala. Držim pesti da bo čimprej mimo...

Lp

Ajoj, sem že tudi sma pomislila na depresijo... Jao ravno nje se mi me še manjka. Pa ravno zdaj ko imam urejeno, normalno življenje in mi res nič ne manjka. A so to lahko tudi kar tako pojavi. Sem mislila, da za depresijo zbolijo osebe, ki se jim vse ruši (smrt bljižnjega, izguba službe itd....).

Drugače se ne počutim apatično, jaz bi delala samo ko mi tako razbija srce se enostavno ne morem zbrati.

No jaz upam da ni, grem pa jutri do osebne zdravnice, ker kot kaže sem tudi zbolela ( ). In ji bom omenila tudi to.

Žal,to je depresija,stres...enako se dogaja pri meni.Eno obdobje se mi je to dogajalo vsak dan proti večeru.Tako me je stiskalo,da sem se bala,da se bom zadušila,da bom ostala brez zraka,sem šla kr na zrak,da sem lahko zadihala.Žal se premalo zavedamo in premalo poznamo stranske učinke stresa.Jaz sem se končno opogumla in sem se naročila na pregled psihiatra .

_____________________________

kaj vse me dandanes čudi...

Ja, seveda, ti kar pojdi in naj ti lepo naredijo preiskave za srce. Ker nikakor ni nujno, da so težave psihičnega izvora.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38
Preberi si tukaj kaj ,če se kje najdeš?

Kar opisuješ so čisto možno anksiozne motnje in panični sindrom.Preživela sem to,dala čez zdravljenje,potem,ko sem ob prvem napadu šla na urgenco,ker sem mislila,da me je infarkt.
Meni je v veliki meri povzročila napade in anksiozno motnjo odstranjena ščitnica,precej pa je pripomogel stres.
Kot so ti že predlagale,poglej na stran nebojse.si....tam boš našla opise in razlage teh motenj.

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

Srce lahko razbija tudi od aritmije in podobnega. Edino jokaš pa takrat ne, pa duši te tudi ne, pa stiska te tudi ne, samo razbija iz lepega miru in mine iz lepega miru.
Je imela ena moja znanka podobne težave, kot jih opisuješ in pravi, da je bilo od tako hude stiske in da se ji je vedno pojavilo čez vikend, ko je imela najbolj mir, takrat ko je pa doživljala stres, pa ne, je prebrodila. Kako je že rekla, menda so to napadi panike. Menda zvečer zaspat ni mogla, pa dušilo jo je, pa tako... je šla k prihologu, pa je zdaj ok. Je pa dobila tablete, česar pa jaz ne zagovarjam, ker naši zdravniki itak ne znajo drugače reševat reči, kot predpisat zdravila. Po moje bi šlo tudi drugače, kaj pa vem.

< Sporočilo je popravil Gina -- 5.10.2008 18:48:31 >

Lahko pa veliko rešiš že brez zdravil...meni so bila zdravila opora...vse ostalo pa glavno zdravljenje - dihalne vaje,progresivna relaksacija,iskanje preusmeritvenih misli in spoznavanje,da se strahu ne smem bati....sedaj sem kolikor  toliko OK...ko me zagrabi kakšen občutek tesnobe,globoko vdihnem,vzamem Persen in sem kmalu kot nova.

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

meni so to (identične simptome - razbijanje srca, strah pred ničemer, hitro dihanje, stiskanje v prsih, jok,...) diagnosticirali kot panične napade (med puberteto). je minilo samo od sebe, samo verjetno ker je bla pač 'pubertetniška zadeva'... mogoče bi se šla pokazat h kakšnemu specialistu? (psiholog ali psihiater oz. te prvi lahko napoti do drugega po potrebi)

_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Meni tale opis diši na panične napade.
Jaz sem ga doživela poleti. Brez enega samega razloga. Kar iznenada.
Začelo se je z dihanjem. Kar naenkrat nisem mogla dovolj globoko vdihnit. Bolj sem dihala slabš je bilo. Potem mi je začelo srce razbijat, tresla sem se. Solze so mi tekle po licih. Čist sem izgubila kontrolo nad sabo.
Če bi morala takrat govorit, bi se zjokala do konca.

Nekako sem se pomirila. Šele kasneje so mi povedali da gre za panični napad. Pri meni je bila kriva podzavest, ker sem se v tistem trenutku nečesa (očitno) ustrašila.

Mogoče je pri tebi to krivo za pogosto ponavljanje napadov, da si se prvič ob napadu res ful prestrašila in se zdaj podzavestno bojiš napadov. S tem pa jih dejansko izzoveš.

Meni je psihologinja svetovala, da ko se mi naslednjičto zgodi, da se pač ustavim in si začnem govoriti:"Vse je vredu, varna sem, nič se mi ne bo zgodilo. Samo malo sem se prestrašila, sedaj je pa vse vredu!"

Meni je pomagalo.

Vse to, kar si naštela, ima izvor v duševnosti. Če bi bilo telesnega izvora, bi imelo druge spremljevalce, npr. bolečino v predelu obsrčne mišice, občutek zategnjenosti v predelu prsnega koša...
te težave se potem ne bi pojavile samo občasno, ampak bi imele neki cikel - tako kot je pri vseh obolenjih
Svetujem obisk lečečega zdravnika, ki naj napiše napotnico za specialista.

Evo sem bila danes pri svoji zdravnici, ki mi je dala napotnico za EKG in pa za ščitnico.Potem bomo pa videli naprej.

Lp

Postani radostna, vesela. Daj svojim čustvom prosto pot. Sprosti se. Živi vsak dan posebej. Postavi sebe na prvo mesto.

jeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee


_____________________________

Nisem ptič, pa vseeno serjem ljudem po glavi.

Fajn da ti je dala napotnice, ampak jaz še zmeraj mislim da je to kar se ti dogaja duševnega izvora...
Za depresijo niso potrebni kakšni hudi življ.udarci kot so smrt bližnje osebe, izguba službe.... To kar pride...nevem no ampak najbrž se razna nezadovoljstva kopičijo potem pa enkrat vse ven useka. Ko sem malo prebirala stvari na to temo, sem vidla da se v današnjih časih skoraj vsak enkrat v življenju sooči s tem. Je pač tak tempo življenja ,stres....
Je pa res da bi morali zdravniki prepoznati simptome, vsaj v najkrajšem možnem času če ne takoj...Sem vsaj desetkrat v 1-2mesecih prišla do njega zaradi fizičnih simptomov (mene je vse bolel-noge roke, glava, srce...ni da ni, bla sem čist jokava, vsaj 3x sem se scmerala pri njemu...) Pa zdravnik ni nič odreagiral. Dajal mi je neke tablete proti bolečinam in tako sranje.. Potem sem pa šla k privat nevrologinji in je ona takoj opazila kaj se dogaja z mano. No potem se je stvar razjasnila, ponudili so mi blage antidepresive . No jaz sem se odločila za nekaj terapij (pogovori) in akupresuro. No zdej sem pa kot rožca, upam da se ponovi. Mislim pa da bom lažje takoj odreagirala, zdej ko malo poznam stvari, ampak upam da ne bo treba.

Lp

Joj sem smotana...
Na koncu sem napisala: ......upam da se ponovi. Mislila sem ....upam da se NE ponovi.

hehehe

In potem bodo nevrotransmiterji radostno tekali gor in dol po možgančkih in ...puf,panike ni več...serotonin se bo od sreče kar kopičil ....

_____________________________

kaR te ne ubije,te okrepi!

taka sem bila jaz ko sem bila anksiozna in sem imela panično motnjo. Glede na to, kar opisuješ gre tudi pri tebi za to stvar. To pride kot posledica nečesa. Pr meni vem kaj je bilo, ti pa tudi pišeše, da si mela paniko.

Prav je da te zdravnik dobro pregleda. Moja hčerka je imela podobne težave ( razbijanje srca, pospešeno dihanje, občutek tiščanja v vratu in prsih, občutek da se bo zadušila kadar leži... in od samega straha je bila na robu joka). Pri pregledu je zdravnica omenila dve možnosti, ali ima napade panike ali pa se ji je povečalal ščitnica (takrat je že prejemala zdravila za ščitnico - manjši odmerek).
Po tem so ji povišali odmerek zdravil in težave so izginile v par dneh. Torej niso bili napadi panike.
Zato pa je prav, da diagnozo postavi zdravnik in ti predpiše potrebno terapijo pa naj bo izvor težav psihičen ali fizičen.