sploh ne vem, kaj naj...skoraj sem že obupala... mojemu se namreč nič ne da ukvarjati z otrokoma... pa to ni od nekdaj...vedno se zgovarja na delo (dela pa doma)...ko sva sama se super razumeva, z otrokoma pa sploh nima več potrpljenja, pa nista razvajena, vsi ju imajo radi...
potem pa še meni ne pusti oziroma mi teži, da preveč mislim nanju... že kako leto se poskušam pogovoriti z njim, pa ni prav velikega učinka....samo čedalje bolj žalostna sem in čeprav ga imam neizmerno rada, včasih premišljujem kar o ločitvi...zdi se mi, da nas sploh ne potrebuje, no, mene že morda... pred časom mi je sinova psihologinja rekla, da beži od družine...zanimalo jo je, kakšne odnose so imeli doma...
kaj naj? ni da nisem poskusila, pa nič ne deluje

Prisilit ga ne moreš. Je pač  otrok in te ima za svojo mamico. Edino, kar lahko narediš, je, da se pač sama ukvarjaš z vajinima otroka na način, da bo videl, da je to fletno. Menda pali čimmanj nerganja pa čimmveč veselja. Če si to spobna narediti. Jaz mislim,da ne bi bila.

Koliko pa sta otroka stara? Namrec kar veliko je moskih, ki enostavno nimajo idej za igro z majhnimi otrocki, tako sem ze veckrat slisala pri kolegicah, ki so tozile po nezainteresiranosti ocetov. Pri nekaterih dlje traja. In ne tako hitro vrsti puske v koruzo, draga anonimna. Skozi igro z malcki ga pripravljaj do vkljucitve.

Vse dobro.

se podpišem

Ljubosumen je na otroka, se meni zdi. To se da premagat, če hočeš, samo dovolj potrditev rabi iz tvoje strani, na vseh področjih delovanja, da bo pomirjen sam s sabo in zihr v odnos. Mogoče se pa ti v resnici veliko več ukvarjaš z otrokoma kot z njim? Mogoče pa enostavno ni tip človeka, ki bi užival v ukvarjanju z otroki. Mogoče sta pa otroka premajhna, da bi vedel, kaj z njima počet. Ma ne vem, v končni fazi je mož (ali žena če hočeš) enako mnogo pomemben v nekem zakonu, kot otroci. A si misliš, da bi se on ves čas ukvarjal z njima, tebe bi imel pa na stranskem tiru? Po moje niti tebi, ki si vendarle mama, pa čutiš kot mama (do otrok), to ne bi pasalo. Saj pravim, da ugibam. Predvsem je vprašanje vsega skupaj zgoraj napisanega. Če pa sta otroka toliko stara, da gre lahko v miru z njima smučat, ne da bi moral zraven zmrznit od čakanja nanju (beri vsaj 6 let), pa se še vedno ne zabava z njima na noben možen način, pa če ga ti jemlješ za enakovrednega člana, ki mu posvečaš toliko bližine, nežnosti in pozornosti kot svojima otrokoma, oz. toliko, kot tega on rabi, potem pa imaš res problem.

kaj pa otroka? verjetno ga tudi onadva med igro pogrešata, mogoče bi mu pa onadva morala rečt.
pa strinjam se z gino, ko je napisala, da partnerja ne smeš zanemarjati zaradi otrok.
mislim, da to ni lih razlog za ločitev, če ga maš ti še vedno rada in drugače vse štima pri vama.
poskusi počasi reševat stvari in nič na silo.
pa zapomni si to, ti njega ne boš spremenila, vplivala boš pa nanj če se boš sama spremenila. zaradi te tvoje spremembe se pa lahko zgodi, da se bo sam nad sabo tudi zamislil.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

OK baky saj to je vse lepo in prav ampak meni resnično že gre na živce, da samo berem kakšno pozornost rabijo ti naši možeki, kak se oni spremenijo po porodu, kak oni delajo cele dneve v službi,...mislim pa kje so tu ženske? Kaj one se pa ne morejo spremenit po porodu?One pa ne rabijo pozornost?

Ma klinc gleda ta matematični izračun zgoraj. Ženske si zaslužijo pravega moškega, ob katerem se bojo počutile kot prave ženske.
Jaz tak pravim: zdaj je kak je, ta generacija(večina njih) je tak šla k

Zato vse ženske, ki vzgajajo sinove lepo prosim, da jih naučijo kak se streže stvari in ženski.

Saj to kar sem napisala deluje malo naivno in ni tako lahko kot izgleda, samo jaz sem res raje naivna in mirna kot večno nezadovoljena. Kaj pa ve?


< Sporočilo je popravil nivess -- 18.9.2006 0:28:42 >

Se strinjam. Ženske bi naj podpirale svoje moške, jim neglede na kar koli stale ob strani, brale in zadovoljevale njihove želje in potrebe sproti kot se jim porajajo, njim pa je včasih že samo en pogovor o določeni stvari odveč in že težimo in že smo naporne pa tečne, pa bi spet nekaj rade, ... Res so bogi ti naši moški.


_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

V tebi je našel zgolj partnerko in ne mamo svojih otrok. S tabo se ima lepo, ne pa tudi z otrokoma.

Prisilitiga ne moreš, da bo drugačen, beri takšen, kot bi ga želela ti.
Uživaj v tistem, kar ti lahko nudi, to je ljubezen (naklonjenost?) do tebe. Tudi to je veliko.Otroci pridejo in grejo, partnerji pa ostanejo. Ceni to .