Kako ste se tisti,ki ste se preselili daleč od doma(zgradili hišo,...kupili stanovanje,..),navadili na novo okolje?
Bi šli npr.100 km od doma?

hvala lepa za odgovore

nd

100 km danes ni nič. Moji so iz Dravograda, živim pa v Bistrici pri Tržiču. Še prej sem bila v Mariboru in v Ljubljani.

_____________________________

Midva sva selila 100 km od doma. Sicer sva bila tu še v času študija in tudi ostala. včasih je malo težko, ker ni blizu nobene pomoči, pa tudi brez VIPa.
Prijatelji, ki sva jih imela, so se po študiju vrnili v svoje kraje in takrat je bila malo kriza. Ampak potem sva si našla nove prijatelje in se imava super. niti enkrat še nisem obžalovala, da sem se odselila, čeprav starši obojih čakajo, da bova prišla nazaj, ampak naj kar čakajo

lp

Meni ni bilo težko iti iz Ljubljane, ker mi kot prvo nikdar ni bila všeč, v resnici mi je bila zoprna s svojo meglo, kot drugo pa tam nikogar več nisem imela od družine. Tudi selila sem se v čisto en tretji kraj, kjer nikogar nisem poznala in mi nikdar ni bilo žal, da stanujem kjer stanujem.  Nisem rabila čisto nobenega posebnega časa, da sem se navadila. Lepo mi je tu. Če bi se še enkrat selila, ne bi naredila nič drugače. In če bi šla še dlje, mi ravno tako ne bi bilo žal. Važno je, da so ti kraji všeč. Pa še to je važno, da nisi preveč navezana na tisti kraj, kjer si sedaj doma. POznam ljudi, ki so se selili v Logatec, ki je meni krasno mesto, pa se ga niso navadili, ker jim je všeč Ljubljana. Jaz pa obratno ne bi nikdar zamenjala, ampak njim je pa vsak dan znova hudo. Različni smo. Poznat se moraš kar se tega tiče.

Super sem se navadila. Predvsem na to, da ne zabijem več vsak dan 2,5 ure za vožnjo v službo in nazaj kar mi pri 3 letnem otroku in enem na poti pomeni neprecenljivo .

< Sporočilo je popravil K_a_t_i -- 23.2.2010 19:57:14 >

_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Jaz sem se že ene parkrat v življenju selila. Najprej z mamo, ko sta šla z očetom narazen, ampak sem bila majhna. Potem sem študirala v LJ, tako kot večina, pa mi sploh ni bilo všeč. Potem sem se zares preselila k fantu kakih 25 km stran od doma - ampak s slabo cestno povezavo in iz dokaj velikega mesta, dobesedno v vas, kjer še interneta ni bilo. Par let se mi je zdelo katastrofa, zdaj sem se pa navadila in mi je že všeč. Po enem letu selitve sva se oba selila na Bled ampak samo za nekaj mesecev. Svetovn kraj, ampak sem imela domotožje. Potem sva šla nazaj v isto stanovanje kot prej in to čez tri mesece. Zdaj prodajava stanovanje in se bova selila nazaj v domači kraj v hišo moje stare mame . No in če bo vse po sreči, čez pol do največ enega leta, spet nazaj v bližnji kraj, kot sva sedaj. Tako da, jaz ne vem več, kako se naj sploh navadim, pa še službo stalno menjavam Da ne rečem, da sva pa vmes skoraj, ampak res ni veliko manjkalo, pa že pristala v Avstraliji.

Najprej sem iz Dolenjske šla 100 km od doma v Ljubljano delat... Potem pa spet 100 km iz Ljubljane na Štajersko živet dokončno .
Fantastične izkušnje z obojim, nič ne bi menjala, še enkrat bi naredila enako. Spoznala ogromno novih prijateljev, kar mi je neprecenljivo. Je pa res, da edino pogrešam stare prijatelje iz otroštva, šole, službe, ko sem še živela doma... Se sicer slišimo, si pišemo.... Samo tisti stari prijatelji so nekaj posebnega, ker imaš z njimi zgodovino.

Drugače pa je meni menjava okolja zelo dobro dela... Samo zdej se nekam čist iks več ne bi selila. Mi je všeč tu, kjer sem zdej.