IZVIRNO SPOROČILO: ribica.
Kar se pa otrok tiče, saj ne vem no. Edino kar mi sedaj pade na pamet je to, da moja 5 letnica hodi skoraj vsak teden v vrtcu v muzeje, in gledališča, vaški otroci pa tega nimajo ali pa zelo redko.
Ha, ha, tale je pa najbolj močna. Sem živela v lj. dooooolgo časa. V meni osebno zanikrni, grdi, neprijetni in megleni Ljubljani. a mojih otrok niso peljali v noben muzej, gledališče....matr, zdaj smo pa na vasi, pa hodijo non stop...

. Vse je odvisno od konkretnega vrtca in šole, kamor otrok hodi, kaj si bodo izbrali.
Sicer je pa takole. Imam izkušnje z mestom, malim mestom in vasjo oz. zaselkom. Povsod je lepo, samo v večjem mestu mi ni čisto nič prijetno. Ampak to sem jaz. Jaz, ki sem vedela od otroka gor, da moram ven iz tega smradu, ki sem vso energijo v to vlagala in ki me ne bi spravil več nazaj v nobeno mesto. meni je tako lepo tukaj. Srce mi igra isti hip, ko zapeljem iz avtoceste dol.
Kar se tiče različnosti funkcioniranja mesta in vasi je ogromna razlika. Včasih se teh razlik nisem zavedala. Videla sem samo naravo in veliko prostora. Danes visim cel komplet. Res je, da na vasi vsi ljudje o vseh vse vedo, dostikrat res več kot ti sam je pa res, da je to meni čisto vseeno in mi dol visi kaj si mislijo. Res je, da si vedno, četudi si 30 let že tam, zanje prišlek. Res je,da se kljub vsemu do tebe večina lepo vede. Res je, da se vsi poznajo, ampak ko not padeš, je to ok. Kličeš k zdravniku, v šolo, v trgovino, na servis, v knjižnico...vsi vedo, kdo kliče in že skoraj še to, zakaj. Prej prideš do željenih reči, ker nikdar skoraj nikdar nisi številka. Ljudje so bolj uvidevni na nek način, domači... Res moraš v avto, če greš v trgovino in tudi po obveznostih, vendar če si tip človeka, ki mu to ni zoprno, potem te to nič ne moti. Saj moraš v Ljubljani ravno tako, vsaj jaz sem morala. Če greš pa v manjše mesto, potem pa ta problem odpade. Tam imaš vse reči blizu, vse peš dosežeš, prej kot v Lj., nič tudi ni za čakat, ker gre za manjše enote, pa najsi imaš opravke na občini, upravni enoti, banki, al pa karkoli že. In zdravniki v manjših krajih so mnogo lažje dosegljivi kot v Ljubljani. Kličeš jih lahko petek, svetek, poznaš jih osebno, če gre za majhen ZD, z recimo par splošnimi zdravniki, ali greš na dežurno - zamisli si koliko v Lj čakaš na urgenci, jaz čakam pa 10 minut, pa sem sprejeta, če je treba recimo sredi noči z otrokom tja. Kar se otrok tiče, je spet vse odvisno od tipa človeka. Tudi otroci imajo svoj karakter. Eni so mestjanarji, eni so vaške srajce. Moj ta večiji otrok pravi, da ne bi več živel v mestu, moja hči bi pa rada. Na vasi se sicer otroci ravno tako zbirajo in zabavajo. Za moje pojme boljše kot v mestih. So bili pa že na rr-ju ogorčeni, ko sem o tem pisala, češ da je to res čudno, da živijo kot so živeli oni, ko so bili majhni, kar brez non stop kina in diska in takeih meni osebno nikdar prav pomembnih in dolgočasnih reči, ki pa sem jih bila kot otrok deležna in so me dolgočasile. Ma lahko pišem o tej temi menda še dva dni skup.
V resnici pa ti lahko rečem smao to, da je vse odvisno od vaju z možem, kaj vama je ljubše in kaj si želita. Če v duši veš, da hočeš Ljubljano, ostani tam, eni ljudje obožujejo mestno življenje, če pa obratno veš, da se ti megla gravža, pojdi ven iz megle. Simpl. Jaz sem vesela, da sem sebe poslušala. Nič lepšega, kot pogledati rožice, ki cvetijo in travico, ki poganja, pa imeti ogromno prostora okrog sebe in nobenega betona in množic ljudi... zame vsaj.