Včeraj se je zopet odvijala ista zgodba kot že par tednov in je večini prav dobro znana. Nismo hotl zaspat v svoji posteljici. Smo se previli, pa jedli, pa podrli kupčka, malo pocrkljali, da je zadremala, potem pa smuk v posteljo. A glej ga :hudicek: samo da pridem v sobo ona odpre oči in gleda kot čukec. Jo dam v posteljo, deset minut stokanja pa brcanja in kriljenja z rokami. Se udam in ji dam dudo jo tolk potegne da sem mislila da je še lačna. Zopet dobi zizo, dvakrat potegne-konec. Nazaj v posteljo in dudo ki ji leti ven na dve sekundi, zato sem jo enostavno držala v ustih. Dečva še vedno budna in stoka. Če ugasnem luč je jok, če luč prižgem je spet jok. Namontiram na posteljico metuljčka, ki ga je prinesel miklavž ( takega ki poje pa se sveti,če ga pritisneš na nos)- lušten! A takoj ko neha peti spet jok. No ob enih sem še vedno sedela ob posteljici z eno roko držala v ustih dudo, z drugo pa metuljčkov nos, da je ves čas igral. A se je splačalo ob pol dveh smo končno zaspali :bravo: :bravo: :bravo: in spali in spali in spali do osmih. Je res sladka tale zmaga, upam da bo trajala.

:bravo::bravo::bravo:držim pest da bo trajala:miska:

Bravo, žiža. Uf, tole je bilo pa kot ena napeta tekma! Čestitke za zmago! Ena bitka je dobljena! Sedaj pa vztrajaj, da dobiš še celo vojno proti temu težkemu nasprotniku! Vzdrži, ne daj se!

Ijej, kako nas majo natrenirane, a ne?

BRAVO - VSAKA ČAST, DA SI TAKO VZTRAJNA!! :bravo::bravo::bravo::bravo:
No, pa je bil trud poplačan. Prav slabo vest imam, ker jaz ne premorem takšne vztrajnosti. Če prav razumem, si jo v bistvu uspavala eno uro.

Želim ti, da še ti bo naprej tako uspelo!
Poročaj!
Piaf