No, saj niti ne vem kako bi temu rekla, a vseeno, kako pri vas mineva tisti čas, ko imata s partnerjem obdobje, ki ni ravno najbolj idealno. Zatopljena vsak v svoje delo, obveznosti, otroka...a čutita, da med vama ni iskric...Pri nama je zdaj ta stadij (še dobro, da traja kratek čas, je pa vseeno moreče) in kljub temu, da si dava zjutraj lubčka, si po telefonu poveva, da se imava rada...torej je tudi pri vas takšno obdobje, kako ga prebrodite, zakaj do tega lepega dne kar pride in kam potem tako nepričakovane izgine oz. se potuhne?

Lep snežni dan...

Ja, včasih pride tako obdobje - najbrž kar pri vseh. Takrat sem jaz ponavadi tečna kot , svojemu non stop nekaj težim in iščem prepir, da se mi premalo posveča, da se premalo ukvarja z  ipd. Nekaj dni je pestro, nato pa večinoma mine tako, kot je prišlo. Treba je pač malo potrpeti, se včasih ugrizniti v jezik, raje oditi na sprehod ali se drugače zamotiti. Če se oba (po)trudita, bo minilo. Tudi to namreč spada v naše družinsko življenje.

Kaj pa vem res kaj to pride. Tudi midva sva se včeraj fajn spričkala, se pol tud pogledala nisva. Sem jezna nanj ko šus!!! Mi je zabrusil tako besedo, da je ne bom kmalu pozabila, al pa nikoli. Seveda mu potem tudi jaz nisem ostala dolžna. Je pa tako, da pol zmeraj jaz gladim zadevo in sem jo tudi včeraj pri kregu že hotla pogladit, pa je on potem zagnal svojo trmo. Kakor hoče pol pa nič. A pri vsem tem se mi smilijo najbolj otroci. Pri nas so že toliko veliki, da razumejo. Predvsem hči je potem zelo prizadeta, če vidi, da je med nama kaj narobe. Zelo trpi. Ah tako je to naše življenje!!!!

Ponavadi odide s soncem.
Povabi ga na en sprehod, pa se malo pogovorita, pa na svežem zraku izdihajta. Če sta še pri ljubčkih in rada te imam,sploh ni panike .

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Midva sva imela tako obdobje tam nekje, ko je bila mala stara okrog pol leta. Nisva se kregala ampak živela sva eden mimo drugega. To me je totalno morilo. Potem sva se pa pogovorila, da tako se pa ne greva. Takrat je prišlo do odločitve, da vsake toliko časa tamalo "obesiva komu za vrat" (to mi je zadnjič ena napisala), midva pa kam greva. In tako sva to rešila.

Ponavadi mava taka obdobja ko mava oba gužvo, on v službi, jaz na faksu, potem pa prideva domov in sva oba čist koma, da se nama še pogovarjat ne da... samo pa za vikend vse nadoknadiva, kam greva, al pa samo doma skupaj kuhava, se pogovarjava, greva malo v mesto, na kako kavico.... pač v vsaki zvezi so vzponi in padci in važno je, da je med obema stanjema neko ravnovesje.

_____________________________

Idealni moški ne pije, ne kadi, ne vara, ne kvartopiri, ne obstaja. (ruski aforizem)

Z vsako posebej se strinjam. Najin zakon še daleč od tega, da bi bil v krizi, ampak tako kot je rekla Viv, nekako živiš eden mimo drugega in ja, to je zelo moreče.

_____________________________

Uživaj življenje...

Nikoli ne traja več kot 1 dan. Sva si namreč obljubila, da ne bova šla nikoli skregana spat. Zaenkrat deluje. Kako prenašam ta čas...ja ka pa vem, sva dve veliki čveki, tko da zgovarjava se normalno, ...ja v bistvu izmenjava mnenji, nato opiliva mnenji, da vsaj za silo pašeta skup, pa gremo dalje...

A je polna luna al kaj..pri nama je tudi v zadnjih parih dneh katastrofa..ful mu zamerim veliko stvari in nikakor ne morem preko tega..njegova izjava pa je a je to res toliko vredno, da sva tako eden stran od drugega pa čeprav skupaj..ampak meni je enostavno dojadilo, da sem zadnje kolo vedno..pa kakor hoče, sem mu par krat povedala, ga prosila..lahko mu edino še narišem..če pa ne razume pa ok...bo pa skozi moje obnašanje ugotovil kako je, ko je pratnerju vse ostalo bolj pomembno kot ti...

Midva z mojim sva ze od septembra takorekoc bolj nastrojena en do drugega. Jest vem v cem je problem da sva taka, ve tudi ON, vendar ko sva se pogovarjala o tem  PROBLEMU on zmeraj pravi da je vse OK,...  Najin odnos pa sepa.... Jest se netrudim vec da bi uredila stvar, zdaj je vse na njegovih ramenih. Dovolj sem se trudila in vlagala v najin odnos.

A zdaj boš pa kar vrgla puško v koruzo al kaj Smrka?!
Misliš, da se ne da več rešit ali ti ni do tega? Vidim, da imaš majhnega otroka, pa se mi zdi, da bi bilo vredno se potrudit. Sicer pa ti sama najboljše veš, ki poznaš situacijo.

Hoj LORY. Med nama ni tako hudo da sva pred tem ali se bova razsla ali ne. Se pa prickava vsak dan. Omenila sem da vem kje je problem in skusala sem ga resevat s pogovorom, z lepimi dejanji, ... vendar brez uspeha. Kaj naj vec storim? Saj vem da govorim kot macek hodi okrog vrele kase... neupam se javno govorit o najinih problemih. Jest samo upam da bova medsebojno krizo resila. 

Ja se vleče že ene 3 mesece, priznam, da je zoprno.
Bo bolje, bo minilo ... se tolažim.

Po takem obdobju pride po navadi razpotje: ali se bosta potrudila in hodila skupaj naprej, ali pa gresta vsak svojo pot.

Ali pa do konca življenja vegetirata eden ob drugem...

No, pri nama je tudi eno tako obdobje, ko je na videz vse ok, kregava se ne, vsaj nič posebnega ne, samo v sebi pa čutim, da ni vse ok, ni iskric. Malo živiva eden mimo drugega, ja. Sva pa danes imela temeljit pogovor, pa upam, da bo zdaj bolje, ko sva si spucala vest, pa premlela kar naju je morilo že lep čas.

Sva pa skupaj že dolgo in vsake toliko časa pride tako obdobje, zdaj ko je otrok in ni toliko časa za NAJU, se mi zdi da še bolj hitro padeš v ta začaran krog in je treba se malo ustavit in si stvari razjasnit, da lahko potem spet normalno funkcionirava.

_____________________________

Vedno imej pred očmi nekaj lepega,
pa čeprav je to le marjetica v kozarcu od marmelade!

lep pozdrav. Vidim da nimam le jaz takih problemov. Pri naju se je začelo ko se je narodil najin sonček. To se vleče že 7 mesecev. vendar opažam da je čedalje huje. Pri naju je kriva njegova mama. ko me razkuri  to povem njemu in on mi odgovori da ji naj povem nazaj. in da je že od nekdaj taka in se ne bo spremenila. doma imava papire za v dom pa še zdaj jih ni šel rihtat. vidi da me ubija pa nič ne naredi. ko se je zgradila hiša se je znašal nad delom, zdaj pa ko nima toliko dela pa ne gre. Saj razumem da je njegova mama a naj nekaj ukrene. med nama ni več ljubezni ki bi marala biti. nima časa za mene, za otroka si ga vzame le večer. ko ni v službi si najde neko delo. ga prosim naj popazi na malega pa ne. jaz pa moram njemu in njegovi mami kuhati, pospravljati, prati perilo.... !enkrat sem že odšla k drugemu. ni imel časa zame. ko mu zagrozim da se bom odselila mi pove: " pa idi. jaz imam dosti tvojega grdega obnašanja." naj malo pogleda kdo me je naredil tako. zadje čase pa sem mu našla neke št. od punc in ko ga vprašam kaj je to mi pove da so to le kolegice. tak sem na robu z živci. ko grem za en dan domov k staršem me že sprašuje kdaj pridem. to je za pop..... sploh več nimam volje do takega življenja. tolažim se stem da bo boljše samo ne vem kje in kdaj. PROSIM ZA NASVET.

Vidim, da smo se tukaj našle dve skupine. Prva (v katero sodim tudi jaz) kjer so to samo prehodne težave oz. tako kot je Viv napisala, so to kratka obdobja nekega čudnega vzdušja, a se kljub temu pokličeva, si poveva, da se imava rada, lubčka za adijo, za lahko noč...se pravi neko stanje, ki mine in ga ima večina, če ne skoraj vsi pari. Druge pa imate, doma, kar relativno resne zadeve, kot to, da več ne veste kaj storiti, ste se že odselile, ste prišle nazaj...

Prvi skupini želim, da bi bilo teh obdobij čim manj, če pa že pridejo, da bi hitro minevala

Drugim pa želim, da bi bilo takega napetega stanja in nesoglasij čim manj, in bi znali najdi srednjo pot in s partnerjem življenje preživljati v sožitju

_____________________________

Uživaj življenje...

Anis, več odgovorov boš dobila, če boš postavila svoje vprašanje pod novo temo. Samo skopiraj jo in prenesi pod nov naslov.