Moj mož je enemu "prijatelju" posodil 40€ za nakup enega avtodela. To je bilo novembra ali decembra. Ta "prijatelj"je mož od ene njegove sorodnice, in ta sorodnica živi v BIH, ta "prijatelj" pa je pršel v SLO delati, in hodi enkrat mesečno v BIH.
Ko si je sposodil denar je rekel da bo vrnil pri plači. No januarja sem jaz mojemu nekaj zatežila, da naj išče svoj denar, pa ga je mož zagovarjal, da sej mu bo vrnil, pa da je trenutno brez denarja, skratka blablabla.
No evo, do danes moj še ni dobil denarja. Takrat januarja sta nazadnje govorila o denarju in potem nič več. Aja, pa še to, denar za avto si je sposodil od enih sorodnikov po ženini strani iz Nemčije.
No, sedaj je še moj mož malo tečen zaradi tega, ampak sploh nevem ali naj mu teživa, ali pač spušiva teh 40€, in če jih bo človek kdaj vrnil, super, če ne pa nikoli nič več ne dobi od naju.
Malo me muči, kaj če človek nima denarja, ker tukaj dobi baje nekje od 600-700€ plače. Ker je podnajemnik plača za stanovanje 150€+stroški bivanja. Potem če izračunam hrana, itd. Pa da še kaj denarja pošlje ženi, in otročka ima ki je star 7 ali 8 let. Se mi zdi da mo zelo malo ostane.
Skratka malo me vest peče če bi mu iskala denar, pa da on res nima. Ampak po drugi strani me podraži, ker on nič ne omeni, a jaz bi lahko teh 40€ kar lepo porabila za karkoli.
Kaj bi ve naredile?
Zatežile za denar, ali se naredile da ste pozabile?

Sigurno bi ga še spomnila brez vsake slabe vesti. Če ga ne more vrnit, bi se vsaj opravičil in prosil, če še lahko malo počakata. Ma sigurno mu ne bi nikoli več posodila. Najbrž mu tudi nista vidva kriva za nastalo situacijo.

Ja, pri denarju se vedno zatakne.
Mene je mama učila modrosti : kar posodiš, se delaj, kot da tega več nimaš. Preden posodiš, premisli, če si se stvari pripravljena dokončno odreči, sicer ne posojaj, ker ni nujno, da dobiš nazaj še kdaj. Sploh denar (raje šenkaj). Če se gre pa za žlahto, so pa "pravila" taka, da si morajo vsi med sabo pomagat.

Res pa je, da vama ta denar pripada. Sama bi najbrž naredila tako, da bi vprašala tega človeka, če mi sploh ima za vrnit, in če bi mi pošteno povedal, da je z denarjem na tesnem ... bi mu dolg odpisala, ker ne gre za tako ogromne denarje.

za 40€? ... bi še nekako rekla da bi mu težil za 400 € ampak bivših 10 tisoč sit? oz. slabih 10 tisoč... 

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Moj mož vem tudi da kdaj posodi denar, sam jaz nisem s tem zadovoljna. Ok, svojim sorodnikom je eno, sam prijateljem nebi smel posojat, pa tudi če so najboljši. Ker ko se denarja kaj tiče, se vsak zna drugač obnašat in reagirat!!
POmoje nebota več vidla keša, če nebosta ful zatežila!!

Jaz imam redkokdaj toliko, da komu kaj posodim, če pa že, potem pa samo takim, za katere vem, da mi bodo vrnili, pa naj bo to 40€ ali pa 400€ (no, toliko nisem še nikoli posodila - 200€ je bilo največ). Si pa tudi jaz kdaj pa kdaj izposodim, vendar nikoli velikih zneskov (nikoli čez 100€, zato, da lahko potem kolikor toliko normalno vrnem ob plači). Samo dvakrat v življenju sem si izposodila večje zneske - enkrat bivših 80.000 SIT (in sem vrnila v 4-ih mesečnih obrokih po 20.000 SIT) in enkrat bivših 240.000 SIT (in sem vrnila v 10-ih mesečnih obrokih po 24.000 SIT) - kakor dogovorjeno. Drugače pa nisem proti (iz)posojanju denarja, vendar pa samo tistim, ki ti vrnejo oz. samo, če boš sposoben vrniti. V takem primeru je popolnoma vseeno, ali gre za sorodnika, prijatelja ali neznanca. In zanašanje na šesti čut ne more škodovati. Pa podpis na kakšem papirčku tudi ne.

če vama 40€ ne pomeni ogromnega zneska, ne bi težila. sama si povedala v kakšni situaciji živijo, tako da bi mu ta znesek oprostila. res pa ni lepo od njega, da ni sam povedal, da trenutno ne more vrniti.

jaz gledam tako....če je denar  vzel z namenom da ga ne vrne, ga bo že življenje samo izučilo. če pa resnično ne more vnrnit, pa upam, da mu je denar vsaj malo olajšal finančno stisko.

pa še to...midva sva si sposodila dva krat večjo vsoto denarja, ko sva gradila in to od moje tete. denar sva vračala tako kot smo se dogovorili in ga tudi v celoti vrnila.

je pa mož povedal v nekem razgovoru svoji teti, da sva si nekaj denarja sposodila...ona je pa naredila cel halo, da sva denar vzela od moževe babice in ji ga nisva vrnila . to je celo govorila na zapuščinski, ko je babica umrla.
ma kje pa bi nama padlo na pamet hodit prosit k 82 letni ženski za denar.

tudi v tak drek lahko padeš

moj mož je tudi posodil denar in tip (kolega) mu je samo obljubljal, ja saj bo. pa posodil mu je tolarje (govorimo o 15.000 SIT) in potem smo že prešli v evre pa so meseci tekli. nakar je ta isti tip spet prišel po denar, moj je preveč dober, vsem bi ustregel če bi se dalo. no na srečo mu ni posodil potem sem pa jaz imela dovolj in sem tega tipa poklicala, mu svoje povedala, sploh kako si drzne še upat vprašat če mu posodimo ko je pa itak dolžan. drug dan je v kuverti mojmu prinesel denar in rekel, to je za tvojo ženo

torej, vzami stvar v svoje roke. jaz bi težila, ker pač pri denarju se vse neha. čisti računi, dobri prjatli al pa znanci, kokerkoli.


_____________________________

Žan
4.10.2009:50 cm, 3050 g
6.11.2009:55 cm, 4320 g (1 mesec)
30.11.2009:58 cm,5080 g (2 mesec)
11.1.2010:63,5 cm,6140 g(3 mesec)

mislim, da< ne gre tu za to, ali je velika, ali majhna vsota. gre se za princip. če se denar komu posodi - se pričakuje, da se bo denar v določenem/dogovorjenem času vrnil.
Najbolj na organ mi grejo takšne sorte ljudje, ki se nato, ko so denar dobili, delajo kot da je vse ok in nikomur nič niso dolžni. mislim wtf

kar se tiče tvojega primera pa: življenje nikomur ne prizanaša, verjetno tudi temu prijatelju ne, niti vama. ni fer od njega, da dobesedno nima jajc, da bi vama povedal, da je pač v stiski in denarja zaenkrat še ne more vrniti.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Moj    je tudi posodil enemu prijatelju 700 eurov aprila lani. Od tega je seveda bilo 400 eurov iz bančnega računa našega otročka. Sedaj po dobrem letu denarja sploh še nisva vidla, ker je težko prit v stik z tem tipom. In še takrat ko prideva muti da bo čim prej dal pa ne da.
Jaz sem se na ta način naučila da ne posodim nobenemu nič,razen svojim najbližjim.
Sedaj čakava drugega pa ta tip dobro ve, pa vseeno nama ni še nič vrnil.
Danes so taki časi da se pri denarju prijateljstvo konča.

Jaz sem denar nehala posojat, ker so me vsi izkoriščali in sem denar težko dobila nazaj, če sploh.
Tudi dobrodelnosti se ne grem več, tudi tukaj so me nategnili.
Mojemu možu nebi težila, če je komu posodil denar. Mislim pa, da tudi njega srečuje pamet.


_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Pozabila bi ,kar sem tudi že,in v mislih darovala za dobrodelne namene .Nikoli več pa mu ne bi posodila

Pozabi na denar. Škoda se je kregat za 40 eurov. Nikoli več pa temu človeku ne posojajta. Tudi to je lekcija.

enkrat je ena kolegica prišla z neko idejo, da bi midva jima nek denar posodila, pa že tako vem da ni najbolj kredibilna, pa sem ji kar povedala, da ne bo šlo.
denarja pa nobenmu ne posojam, če bi ga pa že, bi pa papir napisal.

je pa res, da ni tle teh 40€ ampak obnašanje tega modela, ker misli, da dnar kar z lufta leti. Naj reče, da je v stiski, pa če mu lahko podarita, ne pa da se dela nevednega.

jaz se morala svoje cajte tud kdaj fehtat za svoj dnar, k sem delala kot hostesa, pa mi je šlo prav na živce, pa je blo 40€ pa kaj, delala sem zato, zakaj bi jih nekomu kar pustila, pa sem težila, pa na koncu vse dobila

Jaz tud to sovražim. Moj mož je pa svojemu stricu enkrat sposodil 1500 evrov. To je bilo novembra, takrat sem bila noseča. Rekla sem možu da bomo taj denar potrebovali za opremo za dojenčka. Pa stric je obljubil da ga bo pravočasno nazaj vrnil, le da ga zdaj nujno rabi. Ok, familija, ni problema. Sicer stric ima skoraj 2000 evrov mesečno prihodka.
Otrok se je rodil, in kupili smo opremo (nič ni sicer manjkalo), samo smo imeli -2000 evrov na bančnem računu. I tko se je vleklo do sredine poletja, ko se je končno spomnil da bi nazaj denar dal in ga tudi je.
Meni je šlo na živce da mu mož to nikoli ni omenjal.... ampak sej je to njegov denar na koncu koncev....
Samo tedaj ko mu je denar sposodil nismo bili ravno finančno brez težav. Vendar moj mož učasih ne zna reči ne, ker se od njega pričakuje da denar vedno ima, in ne vem, kot da bi mel občutek krivde če ga ne bi dal/sposodil.
Dobro, mal se je popravil, ker ga je drugi stric enkrat klical (ravno ko se je naša  rodila) in citiram : "ej jaz bi te vprašal če bi imel 500 Evrov za sposodit, in, ja, čestitam na rojstvu otroka". Mož ga je seveda skenslal .