Zdravo. Mene pa zanima nekaj. Imam eno leto starega otroka in s tem povezano tudi eno leto že nisem cele noči prespala. Zdaj se je lotil otrok malo boljše spat, prespi že skupaj tja do 3, 4 zjutraj. Fora pa je, da se jaz še vedno prebujam ob tistih standardnih urah, ko se je prej zbujal in ne morem nazaj zaspat oz. spim full slabo (vse slišim in kvaliteta je enaka nič). Zjutraj pa sem zaspana in v službi ne morem zdržati do konca in glava me začne boleti. Zanima me, kako ste se ve naučile nazaj spati celo noč. Koliko časa je to trajalo? A ste si pomagale z uspavali? Hvala za vsako koristno informacijo.

Najbrž nikoli več tako trdno in brezskrbno  Mene po štirih in pol letih še vedno prebudi vsak šum, če bi slučajno:
- mali padel iz posteljice,
- hodil ponoči okoli, ker ga bodisi lulat ipd.
- jokal, ker je imel grde sanje,
- jokal, ker ga boli trebušček, glava ipd.
.
.
.

Ko bo imel 17 let, pa ne bom spala, ker bom ob treh zjutraj poslušala kdaj bo prišel iz žura. Ko bo imel 25 let ne bom spala, ker me bo skrbelo, če bo sprejet v službo. Ko bo imel 30 let ne bom spala, ker me bo skrbelo, ker bo imel njegov otrok vročino... No, malo za hec, malo pa zares - najbrž nikoli več ne bomo spale tako sladko, kot takrat, ko nismo imele otrok. Jaz na tvojem mestu po tabletih (še) ne bi posegala. Saj se boš počasi navadila na nov ritem in boš bolje spala. Takrat poskušaj odmisliti skrbi, ne premlevaj, pač pa misli na kaj lepega, magari fantaziraj




_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

koma, pri nas je bila tudi koma pri obeh hčerkah tja do kakega leta, še psoebi ko smo začel uvajat GH in sta na začetku bolj malo pojedli in sta bili zato lačni in sta se večkrat zbujali. Sam jaz sploh nimam problemov s tem. Jaz sem ena koma, ko zaspim. Imam noči, ko me zbudi vsak šum, imam pa noči ko prespim vse, naj se derejo, kašljajo, karkoli. 

Pomaga edino sprememba miselnosti. Jaz sem se pri prvem otroku zbudila za vsak šum kar dolg časa. Zdaj, pri drugem, sem ugotovila, da se mi bo strgalo, če bo tako. Tako da sem prav strenirana. Ko se mali zbudi, ga podojim, padem nazaj v posteljo in že spim. Pri prvem sem imela vedno težave, da sem zaspala nazaj in sem se mučila ter bila uničena zjutraj. Še vedno imam kdaj težave, ampak večinoma res prespim tiste "nepomembne" šume. Zbudim se za lakoto tamalega in/ali dretje tavelikega. Ko "oddelam" svoje nočno delo pa padem v  posteljo in že med padanjem zaspim 

Evo, naša najstarejša je stara 6, najmlajši 27mesecev in danes ponoči sem se vstala točno petkrat!!!Pa zadnje čase kao dobro spimo, ampak tu je lulanje, pa...ahhh, nikoli konca 

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Ko se je naša starejša punca nehala dojit, sva se z možem dogovorila, da kakšno noč na mesec, ko sem bila koma utrujena, on prevzel skrb zanjo in jaz sem se naspala v dnevni na kavču, saj sem vedela, da sem lahko brez skrbi.   Moram reči, da so me take noči prav prerodile. Trenutno to ni izvedljivo, ker se mlajša doji in se pač moram zbujat na 3 ure, čepav je moj dragi rekel, da bi kar on prevzel dojenje, ker se meni tako lepo topijo kg in me je vsak mesec manj

Joooj te moške bi pa jaz včasih kar POBILA!!! Jaz imam tudi ta "luksuz" samo parkrat na mesec- to NI NIČ!! Oni morajo delat zjutri.. A jaz pa v luft gledam cel dan z mojo 8mesečnico al kaj??? Tole nespanje mi je res KATASTROFA!! Da me pa ne zbuja vsak nepomemben premik tamali, sva se prestavla z možem v drugo sobo- je veliko bolje, čeprav še vedno seveda vstajam za nočno hranjenje in se z njo do konca zbudim ob 4h zjutri, ko se njen dan začne... Naporno..

Oprosti, brez zamere, a se ne strinjam povsem s tabo, tamina. Moj mož mi je vedno pripravljen pomagat in pogosto, ko je naša večja punca imela krče ponoči, jo je on nosil na roki, in tudi sedaj, ko jaz dojim mlajšo, gre on k večji, ki se še vedno velikokrat zbuja ponoči, čeprav ga moram jaz zbudit, ker je sam ne sliši.

Očitno smo ženske »sprogramirane«, da se prej kot moški zbudimo ob otroškem joku. Sama sem se v prvi nosečnosti bala, da se ne bom zbudila, ko se bo zbudil otrok, saj sem vedno spala, kot top in bi me lahko nesli iz sobe, ne da bi se zbudila, a so bile moje skrbi odveč. Po neki raziskavi je otroški jok na prvem mestu med vsemi zvoki, ki zbudijo ženske (ne glede na to ali so matere ali ne), in šele na osmem mestu med zvoki, ki zbudijo moške. Očitno nam je to zapisano v gene.


Se strinjam, da je včasih težko zdržat, a se tolažim s tem, da bo prej ali slej minilo.

< Sporočilo je popravil lily32 -- 6.10.2011 10:04:05 >

lily32, ne rabiš ga zagovarjat, ker tvoj stavek "...kakšno noč na mesec..." mi na žalost pove vse.. Saj je moj mož tudi super in pomaga in v primerjavi z drugimi je oh in sploh zlat, ampak za moje pojme jim je še vedno ogromno prišparano... govorim pa nasplošno, so še vedno svetle izjeme.. jaz se pač s "...kakšno noč na mesec v dnevni na kavču.." ne morem zadovoljit :) ampak vsak po svoje..

Čepke proti hrupu si daj v ušesa.

Ja, se strinjam, "vsak po svoje" gleda na stvari. Mogoče jim je res prizanešeno v nekaterih stvareh, čeprav so v določenem pogledu tudi prikrajšani, saj otoke vidijo le po nekaj uric na dan.

A če smo že pri tem, tudi nam ženskam, ki živimo v Sloveniji, je v primerjavi z drugimi prizanešeno, saj smo lahko s svojimi otroki doma skoraj celo leto, v številnih evropskih državah, da ne govorimo o Ameriki, morajo delati že od otrokovega drugega ali šestega meseca.

Mislim, da zato poskrbijo hormoni. Jaz se že v za vsak drek zbudim in težko nazaj zaspim, pa sicer nimam s tem problemov. Po porodu je to še potencirano na 100to potenco. Ampak po par letih se unese - sploh če imaš otroke navajene, da pricapljajo k tebi - potem sem mirna, če bo karkoli narobe, bosta itak ali jokali in bom slišala ali pa prišli. Res pa je, da živimo v tini-mini stanovanju in spimo pri odprtih vratih (v najino in v njuno sobo)... Tako da bi težko preslišala.

Meni je lubi rekel, da naj ga zbudim, da mi jo on da. Najprej se mi je še trapasto zdelo, da ga bom budila, da mi jo on iz zibke dvigne, ampak potem sem bila pa že tako crknjena, da sem to res začela delat. In mi je pomagalo, ker lažje nazaj zaspiš, če se ne dvigneš, je drugače, vsaj meni. potem se je pa tudi on navadil slišat otroški jok in zdaj navadno oba trzneva. Se pa zgodi, da je en od naju čisto koma in samo tadrugi sliši, verjetno res večkdat jaz, ampak se je zgodilo tudi že obratno.

Mislim, da sama ne bi mogla preživet s svojo vzgojo brez njegove pomoči. Ker mali sta se non stop dojili in takrat sem se itak morala zbudit, če bi pa še vsakič vstajala in ne vem kaj...ne bi pa spala točno nič (probala in ej bilo točno tako). na koncu sta veliko večino časa lepo spali  z nama v postelji - oni sta bili itak najbolj srečni, če sta se naju tiščali, midva sicer nisva tako dobro spala, ampak vsaj sva vsaj malo spala...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Sem hotela še nekaj povedat, pa se mi včeraj zvečer ni več dalo pisat. Dejstvo je, da se življenje zasuka v povsem drugo smer, ko enkrat dobiš otroke. Jaz sprejemam to, da manj spim, kot del starševstva. Malo moraš biti prilagodljiv in spravit svoj in otrokov dnevni ritem v ravnovesje. Z drobnimi spremembami si lahko bistveno izboljšaš kvaliteto življenja, kot je napisala že ronja zgoraj in tudi na tistem drugem forumu o spanju.

  Pozabi, da boš v kratkem spala 8 ur brez prekinitev. Nauči se nabrati novih moči na druge načine in prej kot se boš s tem sprijaznila, prej boš bolj pozitivno gledala naprej.

Včasih sem imela luksus, da sem lahko s svojim prostim časom počela, kar sem hotela, zdaj so del tega otroci in prostega časa ni prav veliko, zato uživam, če si lahko vzamem nekaj ur zase in pustim deklice v varstvu, če si privoščim toplo kopel ob glasbi, če se zvečer pocrkljam ob dragem … To so stvari, ki mi dajejo moč, da se spopadam tudi z zbujanjem na 2-3 ure. Takrat si rečem: »Hvala bogu, da so zdrave.« Bomo že preživeli, pa kakšen dan malo bolj zaspano.

  Kozarec je lahko na pol poln ali na pol prazen, vse je odvisno od naše perspektive. Jaz  ga vidim večinoma napol polnega in zato mi je »kakšna noč na mesec v dnevni« dovolj, da lahko uživam v življenju svojimi dragimi. 

lily32, manj spati je zame povsem nekaj drugega kot kronična neprespanost (ki velikokrat pripelje do bolezni in tako psihične izčrpanosti kot fizične) dokler sem si govorila:"tako pač je..." sem postajala čedalje bolj izčrpana in sem čedalje manj uživala s svojimi dragimi. Jaz sem se pač odločila, da naredim temu konec in poiščem rešitve in sem ZELO vesela, da se nisem tolažila z eno lažno pozitivo. Tolikokrat sem si rekla: "Važno, da je zdrava... Saj vse mlade mame grejo čez to... Saj bo boljše... Saj drugače je tako luštna in pridna... BREZVEZE!!!! Zame je bilo pač vse skupaj preveč in sem si najprej to mogla priznat in s tem tudi svoje bližnje soočit. Šele ZDAJ lahko res pozitivno gledam na stvari in uživam. Ampak to sem pač jaz. Enim predstavlja kronična neprespanost večji problem, enim pa manjši in ne gre tukaj z moje strani, da gledam na kozarec kot napol prazen, sem kar dobrovoljček drugače :) Ne razumem tega, da ful ljudi (in to tudi žensk!) gleda na tako težke stvari, ki spremljajo materinstvo kot ta kronična neprespanost kot na nekaj samo po sebi umevnega... se mi zdi, da bi bilo za vse boljše in lažje, če si ne bi oči na take stvari zatiskali..

In tvoj recept, kako se tega rešiti? Dati otroka v zvočno izolirano sobico, da ne slišiš njegovega joka? ALi...


_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

BAMBINA, PA KAJ JE S TABO??? Ne štekam zakaj si tako agresivna in me napadaš s takimi glupimi izjavami?? S tabo je očitno nekaj narobe pa bi si mogla malo počitka privoščit, ker drugače ne bi takih bedarij pisala... Zaradi mene lahko crkneš od utrujenosti, ker imaš otroka. Jaz v tem NE vidim smisla in nameravam tako živeti!! Zaradi tega sem BOLJŠA mama- spočita, vesela in nasmejana Kaj je tak problem, da bi se jo mož naučil zrihtat vsake toliko ponoči ali da prespi pri babici vsake toliko?? Lily32 je očitno dovolj tega, kar si je zrihtala, kar se tudi vidi iz njenih normalnih človeških komentarijev. Ima pač več življenske energije kot jaz in hvala bogu. Ene ne rabijo niti ene noči prespat v miru- tudi take poznam, ampak so zadovoljne in enostavno zmorejo več.. Ti si pa ena zafrustrirana in izčrpana baba, vzemi si raj malo časa zase, da ne bo prepozno... Kakšna zvočno izolirana soba?? Pa kaj je s tabo??? BOLANO!!! Saj pa to za otroka ni dobro, da je mama kot en zombi!!

   Ja, opažam, da si simbol skulirnosti.
Drugače pa.. ker v prejšnjem postu nisi nič napisala na kakšen način dosežeš, da si spočiješ, sem te pač vprašala, ane? Pa malo s humorjem začinila (tiste, ki spremljajo RR se verjetno spomnijo sporne teme na račun zvočno izolirane sobice). Ampak vidim, da si boš ti revica morala še en mičken bolj spočiti..

< Sporočilo je popravil BAMBINA_ -- 12.10.2011 13:49:36 >

_____________________________


•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•
*...*..:::: ...*...*...*...*...*...*...*...*...:::::..*...*
•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•*´¨`*•.¸¸.•

Sem mnenja da dokler je mama na porodniški naj kar ona vstaja, saj zato je doma z otrokom. Ko pa gre mama v službo, pa naj bo skupni dogovor.

Ne vem no, ene imajo prav smešne. Oče mora zjutraj v službo, tam biti 8 ur ali več zbran, predan svojemu delu...marsikakšen se še vozi na službo daleč.
Mama lahko počiva z otrokom tudi čez dan, oče v pisarni ne more za mizo zaspat ali na terenu se nekam pod drevo dat in malo zakinkat.

To je samo moje mnenje.

Ajoj! Dobro, da vsi moški ne razmišljajo tako . Če bi bilo pri nas tako, bi se samo zrušila, pa čeprav ne rabim ravno dosti spanja. Ampak najino prvo dete čez dan ni spalo več kot 10 min. v kosu, pa še to samo na rokah ali v slingu. In da bi si lahko čez dan odpočila - no way! Pri drugi je bila pa itak že taprva cel dan budna.


A res? Mama lahko čez dan počiva? To bi pa res rada videla - z mojimi otroki, seveda . Kar se očija tiče: on pravi, da mu je 100x lažje bit v službi kot pa sam doma z otroki. Pa ju ima ful rad in v službi res veliko naredi. Ampak ugani kaj! Ko sem šla sama v službo, sem bila tudi čisto paf, kako bolj spočita sem, ker lahko dejansko kdaj spijem en čaj ali pojem malico v miru. Ker mi ni treba tisti trenutek skočit, ko mi nekdo nekaj reče, ampak lahko stavek dokončam, itd... (večina stvari pač ni tako urgentnih kot: mami, lulat" ). Sem bila čisto paf, ker sem pričakovala, da bom totalno izmozgana, pa mi je v bistvu manj naporno bit v službi kot z njima doma (res pa imam rada svoje delo).


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Hm, jaz sem imela na začetku ful probleme, ker sem vse slišala, za vsako malenkost sem se zbudila .... že če se je tamala samo obrnila v posteljici ... nekaj sem si vmes umislila čepke za ušesa ... je bilo malo bolje, samo ne bistveno .... men je najbolj pomagalo, ko je šla v svojo sobo in nisem slišala vsake malenkosti ... Če se prebudi, itak zajoka, tako da se tudi jaz prebudim in pridem tja ... če pa se obrača in pa mogoče kej zajamra, pa ne slišim. Zdaj spim super. Tud tamala veliko bolje spi, odkar je v svoji sobici. Tud tako se je navadila, da spi pri zaprtih vratih - midva mava pa odprte, da jo slišiva. Zadnjič smo odprli, pa jo je motilo, se je kar zbujala. Sem bila pa na začetku tako neprespana, da sem bila že depresivna, to pa res ni dobro, ne za mamo, ne za otroka. Moj mi kaj dosti ni mogel pomagat, saj tudi če jo je on prevzel, sem se jaz čisto zbudila in je bilo enako. Zato še zdaj najraje vidim, da jaz vstanem, če joka, ker potem itak takoj nazaj zaspim, moj pa še ve ne .. Če pa on vstane, se on čisto zbrihta, jaz se itak, ker me pač vsak šum prebudi ... in potem oba ne moreva zaspati nazaj in je grozno. Je pa nekaj časa trajalo, ja, da se je spanje umirilo ... Moram pa povedat, da me je zdaj ravno tega dela najbolj strah spet pri novorojenčku ... Ker jaz pač rabim ogromno spanja da funkcioniram ....

Ampak ja, to se pa strinjam, da pa je vseeno lažje biti neprespan doma, kot pa v službi ... Ko sem začela delat in kdaj nismo spali, sem bila v službi grozna .... pa moraš bit tam, pa moraš delat ... doma vseeno lahko malo pobluziš ... Zato tudi jaz moža nisem hotela preveč obremenjevat .... No, se je pa sam večkrat ponudil ... ampak kot pravim, nam to ni laufalo ...

Ja no Ronja, ko imaš poklic, kjer ni dovoljena nobena napaka, je drugo telo odvisno od tebe, potem bi drugače razmišljala. Sicer pa samo jamrat po forumu kakšne otroke imaš in oh in sploh...ta čas ko pišeš vse te romane tu gor se raje njim posveti, pa ti bo lažje. Bo več koristi.

Verjetno bi tudi ti drugače razmišljala, če bi tvoj otrok čez dan nič ne spal .

Sicer pa meni ni bil nikoli problem bit skoncentrirana, tudi če sem bila neprespana. Problem mi je, če imam druge probleme v glavi, to ja - neprespanost pa je dostikrat mojo učinkovitost povečala, kar sem večino časa tudi s pridom izkoriščala - pač boljše delam pod adrenalinom, nimam kaj . Tako da ni, ad bi zato delala bedarije v službi, brez skrbi, bi se tudi moji šefi pritožili - tudi pri nas lahko kdo umre od tega;).

Kar se ukvajanja z otroki tiče: danes smo šle na grad, pogledale po moje v vsako luknjo tam, če je not kak škrat, potem sem spekla "ovčke", ki si jih je Ronja zaželela, vmes pele Kekčevo pesem (nočete slišat ) in trenutno crkljam njuno punčko, onidve pa sta šli vmes po dekico. Nekak se mi ne zdi, da bi jima bilo kaj hudega, če vmes klofam po računalu;). Saj veš, eni poklici pa zahtevajo multitasking - pride prav tudi doma - sploh če otroci ne spijo.

Če pa za njima letam ves čas, pa definitvno ne bo boljše za moje otroke - ker se bo to za 3. zelo slabo končalo - probala večkrat, pa je vsakič isto sranje, tako da zdaj rajši vsaj približno ubogam navodila moje g. in pridno čičam/počivam, kadar začne svinjsko bolet. Seveda pa je lažje bit pameten od daleč .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ja sej sliši se logično - samo ni . Za moje pojme je tistih 8 - 9 ur službe počitek v primerjavi z zahtevnim dojenčkom  - ja pa se ornk nadelam v službi in napsihiram, ampak k samo pomislim kako so včasih izgledali dnevi doma, ko je šlo vse narobe, tamal bolan, js zmahana... ma tudi moj je priznal, da je večrat lažje v službi.

po mojih izkušnjah če mama vstaja ponoči bo tako ostalo tudi, ko bo šla v službo, pri vseh mojih kolegicah je tako, brez izjeme.

če pa je očka kakšen kirurg, ki ima drug dan pomembno operacijo... pač nekaj kjer bi z utrujenostjo resno ogorzi življenja, potem naj se pa naspi celo noč.