Pozdravljene!

Imamo tezavo, za katero ne vem kako naj se je lotim. Naso pupo staro skoraj 2 leti smo septembra prvic peljali v vrtec. Od takrat je bila ze dvakrat bolna, malo smo doma, malo v vrtcu. Uvajanje je mimo, sedaj je v vrtcu od 7:15 do 15:00 ure, kasneje bo se malo dalj.

Skrbi me, ker se je precej spremenila; popoldan se stiska k meni, bolj je jokava, ponoci VELIKO slabse spi, prisli smo celo do tega, da spi pri nama, kar mi sploh ni vsec, saj je ze lepo spala v svoji posteljici.

Kaksne izkusnje imate ostali? So tudi vasi otroci spremenili vedenje po vstopu v vrtec?

Nimam ideje kaj naj naredim, sploh glede spanja; ali naj vztrajam in jo pustim jokat ponoci, ce hoce k meni, ali naj preprosto popustim, jo vzamem k sebi in vsi bomo spali. Ne vem kam to pelje. Po drugi strani mi je pa hudo, ker je verjetno ze vstop v vrtec precej stresen zanjo in ne potrebuje se dodatnih travm sredi noci, ko se gremo vzgojo spanja v svoji posteljici.

Kakrsen koli nasvet, izkusnja, ideja?

Pri nas je bilo podobno, poleg tega kar naštevaš ti še grizenje nohtov in ekstremna trma (takrat in nikoli več se mi je 2 x vrgel na tla in rjovel - enkrat, ker sem vozila jaz namesto moža in enkrat, ker sem odklenila hišna vrata , jih je nameraval pa on). Se pravi , da je bil fanj pod stresom. Mi smo ga sicer izpisali (bolezen) ampak v času vrtca smo ga popoldne cartali, ljubčkali, se ukvarjali non stop z njim.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Naš Anej je šel v vrtec letos z dobrimi tremi leti. Pred tem je bil pri varuški, ki je pazila več otrok (3-5). Tam nikoli ni bilo nobenih težav. No sedaj v vrtcu jih tudi ni, res pa je, da jih imamo doma. Postal je zeloooo drugačen. V vrtcu noče spat in mu to zelooo manjka, saj je bil do vstopa v vrtec navajen spat vsaj 1,5 ure. Sicer zdaj hodi zvečer prej spat (ob 19.00), kljub temu pa imamo celi cirkus tiste 3-4 ure ko pride iz vrtca pa do večera. Sploh ne moremo z njim več kam iti, ne na obiske, ne v trgovino, še na dvorišču se skrega z vsemi. Je res zelo nerazpoložen in utrujen in skupaj z njegovo trmo je to res pravi BUUUM. Z možem ne veva kako mu naj pomagava, tolerirati pa tega tudi ne moremo v nedogled. Pa ga cartami in se mu posvečamo, se igramo z njim in vse, ampak ob vsaki najmanjši kretnji, ki ni po njegovo znori.
V vrtec od prvega dneva hodi brez težav, nikoli ne joče zjutraj, je pa zelo vesel ko pridem po njega. Vzgojiteljica pravi, da z njim ni nobenih težav, da je priden in se je dobro vključil. Ampak da bi pa spal ga pa ne more (ali noče?) prepričat. Sicer počiva, spi pa ne.
In tudi nočno spanje ni več tako kot je bilo. prej je spal cele noči, v svoji sobi brez težav. Zdaj skoraj vsako noč okoli dveh začne tulit ali pa pride kar sam k nama. Saj to me niti ne moti toliko, ponavadi zaspi nazaj. Pa lulat je začel tako ponoči kot tudi čez dan mu včasih uide. Sicer je suh že več kot eno leto. Skratka vse kaže, da je v stiski ampak res mu ne znam več pomagati, pa še utrujena semod vsega tega.
Tako da mi smo že tudi malo na robu in bom vesela kakega nasveta.

< Sporočilo je popravil Lara28 -- 8.10.2009 8:38:20 >

Lara28 ne da ga noče, otrok tam še ni povsem sproščen. Še malo rabi. Naš je šele po enem mesecu začel tam spati. Do takrat se je pa delal da spi, vendar ni. Je pa situacija pri nas zelo podobna kot pri vas, tako da te povsem razumem.

Ma ja, itak da jo vzami k sebi ponoči, zdaj te najbolj rabi.

Ja, drugače pa ja, to je vrtec.  Jaz nimam ravno dobrega mnenja o njem, ko gre za take otrčke. Take nežne. Čim kasneje, tem bolje,

Ja jaz bi jo pustila spat pri sebi, vendar bi jo ko trdo zaspi nesla nazaj v svojo posteljo, pa četudi bi se ponovilo večkrat na noč, sedaj so otročki tako in tako pot stresom, sej se bo navadla in bo spet spala, če jo boš pa pustila celo noč pri sebi se bo pa navadla spat pri tebi in bo kasneje toliko huje,
Kar se pa tiče zdravja, je moj sin kar nekaj bolehal za virozami začetek leta, septemra smo ga dali v vrtec bilo me je strah že v naprej da ne bi bil non stop bolan, zato sem se v lekarni pozanimala kaj bi bilo dobro za odpornost in sem mu že tedn dni predno je šel v vrtec začela dajat sirup kindervital, imam občutek da je zlo dobr, do sedaj še nismo bili bolani.

Saj meni je ni problem vzeti k sebi. Samo ne bi je imela pa potem do sole pri sebi?

Bojim se da se ne bi navadli in bi potem pac spala pri nama.

Zdaj pac vstanem, grem k njej, stojim pri njej pri posteljici dokler ne zaspi. MA kaj, ko se po 15 minutah spet zbudi in jovo na novo. Utrujajoce do amena.

Saj jo potem konec koncev itak da k sebi vzamem, samo res ne bi rada, da se navadi, ker se vseeno bolje naspimo, ce spimo vsak v svoji postelji - pod pogojem da otrok spi

Barni,

vsi prej ali slej nehajo spati s starši. Če je v stiski, ni nič narobe, da je pri vama. Tudi mi smo imeli takšna obdobja - kdaj spi le do 2eh in od takrat naprej pa pri nama, včasih pa prespi celo noč v svoji posteljici. Sem prepričana, da se bo uredilo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Barni, pri nas je enako. Vse kar si naštela, pa še kaj zrave. Veliko bolj prestrašena je, prej je šla k vsakomur, zdaj se vsakega boji. Prej nasmejana deklica, zdaj joka za vsako malenkost. Prej vedla nisem kaj sploh jok je. Ni jokala, ko se je zbudila iz popoldanskega spanca, niti ponoči, zdaj se zbuja in joče. Prej jo je vse zanimalo, zdaj vse opazuje z distance, sumničavo. Še previt je ne morem, ker bi se še takrat samo stiskala.Vrtec jo je spremenil in zaradi tega začnem dobivati odpor do vrtca. Prav težko se trudim, da jo oddam vesela, brez kančka grenkobe. Danes pa sem jo še celo dobila domov vso pokakano, malo da ne do vratu, bady cel premočen (doma opravlja potrebo na kahljico) , zdaj pa sem še toliko bolj skeptična do tega vrtca. Ampak to je že druga tema. Samo upam, da bo kmalu boljše.


_____________________________

Pusti soncu srce, naj hrepenenja polete,
pusti sanjam vso svobodo, pusti soncu srce ...

Zvezde se ne sramujejo, da se zdijo kresnice.

Pri nas se je večji fant z vstopom v vrtec (pri 2 letih in 3 mesecih) zelo "poslabšal": za vsako malenkost se je "naprdnil" in po možnosti začel še jokati, stalno je bil slabe volje, doma je stalno hodil za mano ali za možem, zvečer ni hotel iti spat, več bi se crkljal ... Potem pa je prejšnji teden, po enem mesecu vrtca, takorekoč čez noč prišlo do spremembe na boljše in je spet postal naš zlati fant, kot smo ga poznali prej: priden, nasmejan, učljiv ... Zares na hitro, kot bi obrnil stikalo z "0" na "1". Upam, da bomo zdaj pri tem tudi ostali.

Mlajši je vstop v vrtec (pri dobrih 11 mesecih) boljše prenesel, sicer se me je malo bolj oklepal, ko je prišel domov, drugače pa je bil enako nasmejan in dobrovoljen kot prej. Upam, da se reakcija na vrtec ne bo pokazala z zamudo.

sem se spomnila na tole temo....ker moj mali je že dva dni nemogoč  dobesedno.....

je falil en teden iz vrtca, pa je šel v torek, brez problema....ni rekel, da ne gre....samo popolnevi

jaz sem tak zmozgana od non-stop tuljenja, dretja, tepe nas, histerija....pa se trudim, da ga še bolj cartam....ampak danes mi je tak dekl dvignilo, da sem se mogla enostavno odstranit....

upam, da hitro mine....

_____________________________

...vox populi...

Mi smo na začetku uvajanja in mi je tudi hudo,ker se je čist spremenil.Prej je bil dobrovoljček,da so ga vsi občudovali,zdaj pa jokav,siten,odsoten,skratka se mi kar srce para,ko ga vidim takega.Upam da se kmalu navadi,čepray se mi zdi da prav nič ne napredujemo ampak nazadujemo in domov hodimo čist hripavi od joka.

Kako pa je doma?
V tem obdobju poskrbite, da v otrokovo življenje ne uvajate drugih sprememb (odvajanja od dude, stekleničke, dojenja, navajanje na »kahlico«…). Življenje mu poskušajte narediti čim manj stresno. Do otroka bodite strpni.
Do sedaj sem več govorila o času, ki ga otrok preživi v vrtcu. Pri večini otrok tudi doma opazimo spremembe. Mlajši otrok želi biti večino časa z enim od staršev, mogoče je bolj jokav, ali se več pestuje, je bolj zahteven…
Otroci doživljajo vrtec različno in različne so tudi njihove reakcije. Razumevanje je v tem trenutku najpomembnejše, sicer pa poskušajte živeti čim bolj normalno.
Ponedeljki so običajno najbolj krizni dnevi, ker otroci po vikendu spoznajo, da je treba zopet v vrtec. Ali se pogovarjate o službi, vrtcu, da vedno pridete ponje? Večji otroci hitreje sprejmejo spremembo, mlajši pa potrebujejo nekaj več časa. Pogovorite se z vzgojiteljico kako je v vrtcu, morda se otrok po vašem odhodu takoj umiri.
Otroci nam sporočajo: »Ljubi me najbolj takrat, ko to najmanj zaslužim, kajti takrat to najbolj potrebujem!« Tega bi se morali zavedati vsi starši, kajti otrok nam z drugačnim obnašanjem sporoča svoje stiske.
 

_____________________________


Otroško srce je zaklad